COLNARIČ, Jože

Prof. dr. Jože Colnarič, dolgoletni predavatelj vinogradništva, kletarstva in enologije ter eden začetnikov višješolskega in kasneje univerzitetnega študija kmetijstva v Mariboru, je izšel iz kmečke družine  v Staršah, tedanjem Šentjanžu na Dravskem polju. Bil je eden od petih sinov. Morda je bil oče tisti, ki je kot častilec »laške modrine« – Modrega burgundca v Jožetu vzbudil radovednost, ta pa ga je po srcu in znanosti zapisala vinogradništvu.
Nižje razrede klasične gimnazije je obiskoval v letih od 1937 do 1941 v Mariboru, v prvih dveh vojnih letih pa kmetijsko šolo v Grottenhofu pri Gradcu. Bil je eden izmed tisočih slovenskih fantov s Štajerskega, Koroškega in Gorenjskega, ki jih je doletela nacistična prisilna mobilizacija in še preden je dopolnil dvajset let je bilo za njim vzhodno bojišče, pa tudi služenje v sovjetski Rdeči armadi.
Leta 1953 je diplomiral na  Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani, kjer je trinajst let pozneje obranil tezo: »Vpliv vinogradniških teras na mikroklimo rastišča ter na rast in razvoj koreninskega sistema vinske trte v Podravskem vinorodnem rajonu«. Po programu OZN, oziroma njene specializirane organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) je  v petdesetih letih proučeval postopke v vinogradništvu in vinarstvu pri Vinarski zadrugi Maribor, v Vinariji Stari grad na Hvaru, v makedonskih Kavadarcih in pri tedanjem Kmetijskem gospodarstvu Zavrč v Halozah.
Strokovna pot je bila povezana s številnimi vodstvenimi nalogami. Takoj po diplomi je bil vodja Državnega posestva Jarenina,  služboval je kot referent za vinogradništvo pri Okrajni zadružni zvezi v Mariboru in se preizkusil tudi kot tehnični direktor ptujske kleti. To je bil slovenskemu vinogradništvu nenaklonjen čas. Tedanja kmetijska politika je prisegala na industrijski koncept. Štele so tone in hektolitri z nizko proizvodno ceno. To je bil tudi čas, ko so mnoge slovenske kleti zaradi komercialnih nagibov prodajale ceneno južno vino pod imenom domačega pridelka. V takih kritičnih razmerah se je rodila potreba po zaščiti slovenskega vina. Dr. Jože Colnarič se je povezal s prof. Miranom Veseličem na Agronomski fakulteti v Ljubljani in akademikom dr. Stojanom Pretnarjem. Skupaj so začeli razvijati zamisel o zaščitni znamki slovenskih vin in prav Stojan Pretnar je bil tisti, ki je v Ptujskem pokrajinskem muzeju našel antični modelček za peko kruha, ki je postal zaščitni znak slovenskih vin  in je že od leta 1969 jamstvo za njihovo poreklo in kakovost.
Dr. Jože Colnarič je sodeloval pri začetkih višješolskega študija kmetijstva v Mariboru, kjer je najprej na Višji agronomski, kasneje Visoki kmetijski šoli in nato Fakulteti za kmetijstvo predaval vinogradništvo, kletarstvo in enologijo.  Poleg pedagoških obveznosti se je posvečal proučevanju sortimenta vinske trte, vpliva najrazličnejših ukrepov na kakovost in količino pridelka grozdja in vina, tehniki naprave teras in sistemom vzgoje vinske trte. Leta 1983 je bil izvoljen za rednega profesorja Višje agronomske šole Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. S strokovnim delom je posegal tudi v načrtovanje in ekonomiko vinogradništva, vodil številna strokovna združenja in organiziral domača in mednarodna ocenjevanja ter razstave vin.
Sam in s sodelavci je ustvaril bogat opus strokovne literature, ki ne obsega samo del namenjenih študentom in strokovnjakom. Na dober odmev je naletela tudi vrsta dopolnjenih izdaj priročnikov za tiste, ki se vinogradništvu posvečajo kot ljubitelji.
Leta 1987 je bil med ustanovitelji Delovnega krožka evropskih vinorodnih držav, izvoljen pa je bil za člana predsedstva skupine za ozelenitev  vinogradniških tal.  Prav trajna ozelenitev tal v vinogradih je pomenila odločen korak k podobi in praksi sodobnega vinogradništva pri katerem velja ena osrednjih pozornosti ohranjanju kakovosti in rodovitnosti tal, kar ni nepomembno, sploh, če upoštevamo, da na določenih najimenitnejših legah Vinorodne dežele Podravje dokumentirano neprekinjeno gojimo vinsko trto že več kot tisoč let.
Dr. Jože Colnarič je ljubezen do vina in vinske trte širil tudi na področja kulture,  zato je razumljivo, da je  leta 1991 podprl idejo vinskega viteštva in bil skupaj s Fedorjem Pirkmajerjem  prvi vodja konzulata za Slovenijo pri tedanjem Gradiščansko-panonskem redu vitezov vina in bil 26. oktobra 1991 med prvimi štirimi Slovenci v Železnem na Gradiščanskem povzdignjen v viteza.
Številnim študentom na vseh stopnjah študija vinogradništva in vinarstva  v Mariboru, Ljubljani in v Zagrebu se je dr. Jože Colnarič zapisal v spomin kot predavatelj, ki zna strokovne teme v duhu osebnostne širine erudita razširiti tudi onkraj obzorja znanosti in praktičnih znanj. Blizu mu je neizčrpna simbolna govorica vinske trte, odločilna, ko je treba dati pravo oporo besedi o tem, kako pomembno je ne glede na čas in zablode v njem slediti vrednotam slovenskega vinorodnega prostora. Misel, da sta prav trta in vino, skupaj s človekom, ki je poglobljeno in predano vešč njunih zakonitosti in skrivnosti bogastvo in ena njegovih trdnih trajnih vrednot je dr. Jože Colnarič uspešno predal številnim svojim študentom. Spomin nanj je ostal – kot dobro vino slovečega letnika. Tako, ki kljub letom v svoji cvetici vedno vznemirja z določljivo jasnim odtenkom nečesa nadčasovno dobrega, nečesa tako pomembnega, da po tistem – pa ne le pri vinih – vedno prepoznavno ločimo veliko od majhnega in trajno od minljivega …