ČERNELČ, Jože

Jože Černelč je zgodnjo mladost preživel v Bistrici ob Sotli. Po osnovni šoli v domačem kraju je leta 1940 maturiral na celjski gimnaziji. Po vojni, ki je začasno prekinila njegov študij, je leta 1952 doštudiral na Elektrotehnični fakulteti v Zagrebu, kjer je opravil tudi pripravništvo na Direkciji PTT-ja.

Svojo poklicno pot je nadaljeval v zagrebškem podjetju Rade Končar. V letih 1958 in 1959 je podjetje Rade Končar za CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave) za pospeševalnik atomskih jeder moči 40 MW izdelalo sistem dvajsetih kvadropolnih magnetnih leč, ki zagotavljajo linearno naraščanje magnetnega polja pri določenem časovnem intervalu. Inženir Jože Černelč je projektiral in nadziral začetek proizvodnje. Izum je patentiran v Ženevi, v Švici.

Leta 1967 je v Inštitutu Rade Končar postal direktor sektorja za razvoj avtomatske regulacije in nuklearne opreme. Inštitut se je v času njegovega direktorovanja razvijal na strokovnem in, tehnološko gledano, tudi na svetovnem nivoju naprave za upravljanje in regulacijo enosmernih motorjev, sinhronih generatorjev, ladijskih krmil, palic jedrskega šolskega reaktorja in drugo.

V svoji poklicni karieri se je Jože Černelč s prevzemanjem odgovornih izzivov kmalu uveljavil kot strokovnjak v svetovnem merilu. Leta 1960 je postal član Moskovskega znanstvenega kongresa, leta 1975 pa tudi član Svetovnega komiteja za razvoj teorije avtomatike (IFAK). Sodeloval je pri gradnji hidrocentral v neuvrščenih državah, od Indije do afriških držav, vodil je tudi regulacijo valjarne v železarnah Sisak in Štore.

Jože Černelč je z Elektrotehnično fakulteto v Zagrebu pričel sodelovati že leta 1959 kot honorarni sodelavec, leta 1966 pa je na fakulteti dobil stalno zaposlitev. Z njegovim prihodom se je znanstveno raziskovalna in študijska dejavnost ETF razširila tudi na področje upravljanja in regulacije električnih strojev, prav tako pa je njegov prihod omogočil odprtje več novih predmetov za dodiplomski študij. S svojim pristopom je znatno pripomogel k razvoju inženirskih metod projektiranja in izdelave komponent, sklopov, naprav in sistemov. Diplomirani študentje so zato bili zelo dobro usposobljeni za reševanje zapletenih strokovnih del. Pohvale za tak pristop je profesor Jože Černelč dobil predvsem od podjetij, ki so se ukvarjala s proizvodnjo kmetijskih strojev, še posebej od podjetja Rade Končar. Pripomogel je tudi k razvoju podiplomskega študija avtomatike in ekonomije ter k študiju elektrotehnike. Pod njegovim mentorstvom je znanstveno stopnjo pridobilo 28 magistrov znanosti. Bil je pobudnik in ustanovitelj Oddelka za avtomatizacijo na Visoki vojaški tehnični akademiji v Zagrebu, ki ga je tudi vodil. Upokojil se je leta 1980.

Prvi časopisi s področja avtomatike so se v SFRJ pojavili leta 1960. Strokovni časopis Automatika, ki je izhajal v Zagrebu, je že v šestdesetih letih postal vodilni jugoslovanski strokovni časopis na tem področju. Jože Černelč je bil glavni in odgovorni urednik časopisa med leti 1963 in 1992. Že vse od začetka je uredništvo dalo močan poudarek uporabi rezultatov znanstveno raziskovalnega dela v gospodarstvu, kar je zelo prispevalo k dvigovanju nivoja tehnološkega napredka. V vseh teh tridesetih letih je profesor Jože Černelč svoje znanje in izkušnje prenašal na mlajše sodelavce, s svojim neutrudnim in ustvarjalnim vodstvom pa je pomembno prispeval k razvoju revije. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so v časopisu Automatika pričeli objavljati tudi strokovnjaki iz tujine.

Ob mednarodnem ugledu in vseh obveznostih se je Jože Černelč rad vračal iz mesta na podeželje, kjer je prebival v svoji rojstni hiši. Občina Bistrica ob Sotli ga je leta 2001 imenovala za častnega občana. V svojem rojstnem kraju je tudi pokopan.