Galleria fotografica
Leta 1941 je z višjim tečajnim izpitom končal šolanje na gimnaziji v Murski Soboti, zatem pa se vpisal na medicino v Gradcu, ki jo je zaradi zaostrenih političnih razmer in vojne nadaljeval v Pecsu. Oktobra 1943 so ga na Madžarskem aretirali. Bil je zaprt v več krajih tako na Madžarskem kot tudi v Nemčiji. Februarja 1945 je bil obsojen dezerterstva iz madžarske vojske in zaradi tega na pet let ječe še po vojni. Aprila 1945 je dočakal Rdečo armado in se ji pridružil, zaradi česar mu po vojni kazni ni bilo treba odslužiti. Želel je nadaljevati študij medicine v Ljubljani, ker pa mu dotedanjih izpitov niso priznali, je maja 1946 prebegnil v Avstrijo. V Gradcu je, hkrati s pisanjem svojega prvega romana, leta 1951 doktoriral iz političnih ved, nato pa se izselil v ZDA. Na univerzi v New Yorku je l. 1969 doktoriral še iz književnosti na temo dramatike avstrijskega pisatelja Nestroya. Zaposlen je bil kot profesor nemškega jezika in književnosti ter ruske književnosti na univerzi v Fairfieldu. Ob strokovnih člankih je objavljal kratko prozo, novele, eseje in romane, največ v reviji Meddobje, in je eden redkih slovenskih pisateljev, ki je v svoje pisanje vključil tudi tematiko judovstva (povest Upanje in druge). Zgodbe in romani obravnavajo predvsem razmere v Prekmurju med drugo svetovno vojno in po njej (Brezdomci, Vojna in revolucija, 22. junij 1941 ali zadnji dan v življenju Franca Ščapa, Begunec Farič…), v kasnejših delih pa s precejšnjo ironijo upodablja tudi življenje in vedenje Američanov (Šoferski izpit, Avtobus norcev…). Novelo Begunec Farič je preoblikoval v scenarij za televizijski dokumentarec, ki je bil l. 1957 predvajan na ameriški televiziji CBS pod naslovom Lest we forget (Da ne bi pozabili). Drugače kot večina drugih prekmurskih pisateljev je v svojem opusu upodobil predvsem meščane in malomeščane.
Kratka proza:
Ljudje iz Olšnice. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1973
Zgodbe o zdomcih in še kaj. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1979
Romani:
Brezdomci. Gradec, 1948
Vojna in revolucija. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1983. Ljubljana: M&M, 1990 (2. izd.)
Avtobus norcev. Ljubljana: M&M, 1994
Podrobnejša bibliografija, ki vsebuje tudi avtorjeve revijalne objave in obe doktorski disertaciji, je objavljena v romanu Avtobus norcev, str. 185-186.
Detela, L. Reminiscence na panonske slovenske emigrantske avtorje v kontekstu dogajanja po drugi svetovni vojni. V: Lukšič Hacin, M. (ur.). Sezonstvo in izseljenstvo v slovenskem prostoru 2. Ljubljana: ZRC SAZU, 2003, str. 389-395.
Glušič, H. Frank Bükvič. V: Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba, 1996, str. 26-27.
Glušič, H. Frank Bükvič. V: Slovenska izseljenska književnost 2. Severna Amerika. Ljubljana: ZRC SAZU in Rokus, 1999, str. 301–303 in 396–397.
Just, F. Panonski književni portreti I. Prekmurje in Porabja A – I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006.
Just, F. Frank Bükvič. V: Kozinc, Ž. (ur.), Slovenska pisateljska pot. Radovljica: Didakta, 2013, str. 18-21.
Korespondenca Vanek Šiftar – Frank Bükvič. V: Munda, M. (ur.), Ob Muri in daleč čez. Korespondenca dr. Vaneka Šiftarja z nekaterimi pomurskimi rojaki. Murska Sobota: Franc-Franc, 2011, str. 157-195.
Frank Bükvič. Osebnosti: A – L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 120.
Smej, Š. Frank Bükvič. Kako sem postal izseljenec. Nova revija, 1993, št. 139/140, priloga Ampak (str. VIII – X).
Žebovec, M. Frank Bükvič. V: Slovenski pisatelji, rojeni od l. 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija, 2007, str. 123-124.
Just, F. in Kardoš, Š. So z nami, smo z njimi 1: izročilo Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bükviča: romanje za knjigo. Murska Sobota: Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja, 2023, str. 36-49.