Brikcij PREPROST

O njegovem življenju imamo malo podatkov. Leta 1457 se je vpisal na dunajsko univerzo, v letih med 1468 in 1485 pa poučeval na artistični fakulteti. Svoja predavanja je začel z Aristotelom, šest let kasneje pa je že predaval Ciceronovo Retoriko. Bil je eden redkih predavateljev, ki so ga zanimala takratna moderna dela, zato je bil njegov delež pri uveljavljanju humanizma na fakulteti velik. V času, ko je bil vodja knjižnice (1474), so namreč nakupili večje število humanističnih del.

Leta 1485 je postal kanonik pri Sv. Štefanu, v zimskem semestru pa že tretjič dekan artistične fakultete. V letu 1486 na eni od teoloških sej ni hotel pričati proti svojemu rojaku – doktorju medicine in prezbitru oglejske škofije Juriju iz Celja (vodstvo fakultete je namreč nekatere stvari v njegovih spisih označilo kot spotakljive in heretične), pa so ga odstranili z njegovih funkcij.

Po neljubem dogodku se je odpravil študirat v Padovo, vendar se je vzdušje na fakulteti kmalu poleglo in se je lahko že leta 1491 vrnil na teološko fakulteto. Cesar Friderik III. je namreč sklical sejo z eno samo točko dnevnega reda – nastavitev Brikcija za rednega profesorja. Odtlej je bil Brikcij do svoje smrti profesor na fakulteti, osemkrat dekan in dvakrat rektor (1491 in 1497).

Ob smrti je zapustil testament, v katerem je del svojega premoženja namenil dijaški ustanovi. Predvidel je, da ga bosta lahko v študijske namene uporabljala po dva nadarjena študenta izmed njegovih sorodnikov, če teh ne bi bilo, dva rojaka, v primeru njihove odsotnosti pa lahko tudi dva nadobudneža drugih nacionalnosti. Vsakemu naj bi pripadlo po 20 renskih goldinarjev na leto ob zavezi, da bosta, »če jima Bog nakloni premoženje«, podporo vrnila v sklad za šolanje podobnih naslednikov. To dejanje je je omogočilo študij mnogim revnejšim študentom s Celjskega in tudi s Kranjske, hkrati pa dobro izhodišče za prodor v avstrijske (dunajske) znanstvene kroge.