BORKO, France

Osnovno šolo je obiskoval v Središču ob Dravi, nato Državno klasično gimnazijo v Mariboru in tam leta 1926 maturiral. Zatem je študiral slovensko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po opravljenem diplomskem izpitu (1930) je na priporočilo profesorja ljubljanske filozofske fakultete Ivana Prijatelja študijsko bival v Pragi. Diplomiral je leta 1931.

Leta 1932 je opravil učiteljski izpit in pričel leta 1933 kot profesor pripravnik poučevati slovenski jezik na Državni klasični gimnaziji v Mariboru. Leto kasneje je bil premeščen na mariborsko državno realno gimnazijo, kjer je ob poučevanju vodil tudi dijaško knjižnico. Zatem je od leta 1938 poučeval na novoustanovljeni Državni nepopolni mešani realni gimnaziji v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v letih 1941–1945 z družino v izgnanstvu v Srbiji. Po vojni se je vrnil v Maribor in služboval na tamkajšnjem učiteljišču. Med drugim je poučeval slovenski in ruski jezik ter bil v drugi polovici leta 1945 za kratek čas tudi ravnatelj učiteljišča. Nazadnje je ponovno služboval v Državni nepopolni mešani realni gimnaziji, nato se je zaradi bolezni upokojil.

S pisanjem, sprva pesmi, se je pričel ukvarjati že v gimnazijskih letih. Svoje pesmi je objavljal v literarnem glasilu mariborskega katoliškega dijaštva Stražni ognji (1924, 1925), v časniku Slovenec (1929), v literarnem mesečniku Dom in svet (1934, 1939), izdal pa je tudi pesniško zbirko Pesem iz Slovenskih goric (1934). Kasneje se je, tudi po priporočilu pisatelja in urednika Mladike Frana Saleškega Finžgarja, posvetil prozi. Pisal je črtice, reportaže, pravljice in druge zgodbe: Barbara (1940), V delavski gimnaziji (1948), Med njima je cvetela roža (1954) itd. Objavljene so bile v časnikih Naš rod, Slovenski poročevalec, Mariborski večernik »Jutra«, Koledar Mohorjeve družbe in drugje, njegova pravljica Vijolica in marjetica (1955) pa je izšla v knjižni obliki. Napisal je tudi povest Hram nad klancem, ki naj bi prav tako izšla kot knjižno delo, a je bil leta 1941 v listu Mladika objavljen le del povesti. Po vojni je ob pisateljevanju prevajal rusko in nemško prozo.