Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Boris ŽOHAR

ŽOHAR Boris
Foto: osebni arhiv

Galleria fotografica

Nato:
17. August 1952, Ptuj
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Končal je ptujsko Osnovno šolo Toneta Žnidariča (današnja Mladika). Kmalu se je zaposlil v trgovskem podjetju Mercator – Izbira Panonija (MIP) na Ptuju, kjer se je izučil za aranžerja in to delo opravljal do leta 1993. Ob delu se je posvečal umetniškemu ustvarjanju, v največji meri slikarstvu, deloma tudi kiparstvu. Po letu 1993 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, leta 2012 pa se je upokojil.

V njegovem obsežnem likovnem opusu se nenehno prepleta krajinska oz. vedutna motivika podeželja in vaških naselij Ptujskega polja ter mesta Ptuja s figuralno, etnografsko motiviko. Najznačilnejši motiv njegovega umetniškega ustvarjanja predstavlja lik kurenta. Njegov slikarski opus lahko razdelimo na tri osnovna ustvarjalna obdobja: realistično obdobje (1970–1980), obdobje magičnega oz. mitološkega ekspresivnega realizma (1980–1995) in nadrealistično obdobje (po letu 1995).

Javnosti se je prvič predstavil že leta 1970 na skupinski razstavi v Klubu mladih na Ptuju, prvo samostojno razstavo pa je imel štiri leta kasneje (1974) v tedanjem razstavišču Dušana Kvedra, današnji Miheličevi galeriji na Ptuju. Prelomnico zanj predstavlja udeležba na mednarodni razstavi naivnih slikarjev v Zagrebu istega leta, po kateri je postal prepoznaven tudi mednarodni javnosti. Velik preobrat v njegovem slikarstvu pomeni sodelovanje na mednarodni koloniji likovnih samorastnikov v Trebnjem (1979), kjer mu je z likom kurenta dokončno uspelo najti svoj prepoznavni likovni izraz. Od leta 1984 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov in velja za enega najvidnejših slovenskih slikarjev naivne umetnosti ter magičnega (mitološkega) realizma. Do sedaj se je predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini (Slovaška, Francija, Hrvaška itd.), njegove slike pa so razstavljene v privatnih zbirkah, muzejih in galerijah.

Premi

Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel:

  • zlato plaketo Tabora likovnih samorastnikov Trebnje (1983)
  • bronasto plaketo Gostur Slovenije (Rogaška Slatina, 1984)
  • zlato plaketo (za miniature kurentov) ob razstavi turističnih spominkov (Ptuj, 1988)
  • kristalno plaketo Razstavišča Escula (Sevnica, 1997)
  • kristalno statua »Samorastnik« Tabora likovnih samorastnikov Trebnje (2002)
  • medaljo Združenja evropskih karnevalskih mest – FECC (2006)
  • kristalno plaketa FECC (2011) idr.
Fonti e letteratura

Boris Žohar: Galerija likovnih samorastnikov, Trebnje, 4.–20. 9. 1981, katalog razstave, Trebnje, 1981.
Boris Žohar: Kurentov magični krog: Miheličeva galerija, Ptuj, 16. 2.–31. 3. 2012, katalog razstave, Ptuj.
F. Lačen: Kurenti – Žoharjeva stalnica: Boris Žohar v galeriji Društva likovnih umetnikov, Tednik, št. 5 (6. 2. 2003), str. 13.
F. Lačen: Magični krog Borisa Žoharja: Žohar v galeriji Magistrat, Štajerski tednik, št. 5 (3. 2. 2005), str. 13.
A. Gačnik: Magični krog/Kurenti Borisa Žoharja, Ptujčan, št. 2 (26. 2. 2005), str. 17.

Autore/autrice della voce: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Data del primo inserimento: 14. 9. 2016 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Barbara Rižnar. Boris ŽOHAR. (1952-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/boris-zohar/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 17. 5. 2013

Vinko KOROŠAK

Vinko Korošak se je rodil kot sedmi otrok očetu Jožefu in materi Mariji Holc. Zgodnje otroštvo je preživljal v svojem rojstnem kraju. Osnovno šolo ...
Data di inserimento: 18. 8. 2021

Miljutin ARKO

16. April 1910–24. January 1991
Učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog.
Data di inserimento: 13. 3. 2019

Alojz GORIČAN

19. May 1888–17. February 1968
Dr. Alojz Goričan je bil rojen v Spodnji Ložnici pri Slovenski Bistrici. Po končani gimnaziji je študiral pravo na Dunaju in tam leta 1916 tudi dok...