Boris GRUDEN

Otroška leta preživel na Ledinski planoti v Pečniku. Glasbeno pot je začel že kot otrok — najprej s trobento, nato s pozavno, ki se jo je učil igrati na Glasbeni šoli v Idriji pri prof. Jožefu Klemenčiču. Po vpisu na gimnazijo v Idriji je glasbeno izobraževanje nadaljeval in postal član Godbenega društva rudarjev Idrija ter Plesnega orkestra Idrija.

V tretjem letniku srednje šole se je vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je študiral pozavno pri prof. Dragiši Miškoviću. Pred vpisom na Akademijo za glasbo se je začel posvečati tubi ter diplomiral pri doc. Jožetu Faloutu kot prvi diplomant iz tube v Sloveniji, s čimer je začrtal pot naslednjim generacijam slovenskih tubistov. Že pri devetnajstih letih je postal član orkestra Slovenske filharmonije, kasneje tudi solist. Leta 1971 se je glasbeno izpopolnjeval v Bukarešti pri znanem tubistu, pedagogu in skladatelju prof. Ionelu Dumitruju (1915–1997).

Leta 1972 je bil med ustanovitelji Slovenskega kvinteta trobil, ki so ga sestavljali solisti orkestra Slovenske filharmonije (Anton Grčar, Stanko Arnold, Boris Šinigoj, Viljem Trampuš in Boris Gruden). Kvintet je postal eden najvidnejših komornih ansamblov pri nas in je pogosto nastopal tudi v tujini. Na mednarodnem tekmovanju Maurice André (Concours internationaux de la Ville de Paris) v Parizu je leta 1979 osvojil drugo nagrado, leta 1982 pa nagrado Prešernovega sklada.

Ob glasbi je Grudna močno privlačil tudi svet gora. Plezati je začel že v gimnazijskih letih, kasneje pa je opravil več zahtevnih vzponov v slovenskih in tujih gorah. Leta 1966 je z Antejem Mahkoto opravil prvenstveni vzpon v Šitah (S-stena, Steber Šit). Skupaj s prijateljem in soalpinistom Tinetom Miheličem, prav tako članom Slovenske filharmonije, je preplezal več smeri v švicarskih in francoskih Alpah. Leta 1965 sta v steni Druja (Bonattijev steber nad Chamonixom) doživela izjemno zahtevno preizkušnjo, ko sta zaradi slabega vremena sedem dni preživela v mrazu in skoraj brez hrane. Reševanje je bilo zelo odmevno in je prišlo na naslovnice francoskih ter jugoslovanskih časopisov.

Naslednje leto sta Mihelič in Gruden plezala v Dolomitih (Civetta), kjer sta kot prva Slovenca opravila več zahtevnih vzponov. Po letu 1966 se je Gruden povsem posvetil glasbi.