Po starših izvira iz okolice Sovodenj v Poljanski dolini. Z matično družino se je preselil v Kranj leta 1955. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1971.
Takoj po diplomi se je zaposlil v tovarni Plamen Kropa kot pravnik. Po osmih letih dela v proizvodni organizaciji je leta 1979 sprejel nov izziv in se zaposlil na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo. Tam je v sedmih letih (1980 – 87) napredoval od pomočnika republiškega sekretarja do republiškega podsekretarja. V naslednjih treh letih (1987 – 90) je bil namestnik republiškega sekretarja, nato dve leti (1991 – 93) namestnik ministra za obrambo, pa eno leto (1993 – 94) svetovalec Vlade RS, dve leti (1995 – 97) državni sekretar v Ministrstvu za obrambo, dve leti (1997- 99) državni podsekretar v Uradu predsednika vlade ter od leta 1999 dalje državni podsekretar oz. višji sekretar v Kabinetu ministra za obrambo. Maja 1986 je bil imenovan za poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.
Med osamosvojitvijo je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces zavarovanja osamosvojitve. Od julija do oktobra 1991 je vodil pogajalsko skupino Republike Slovenije, ki je vodila pogajanja o umiku JLA iz Republike Slovenije. Celotno delovno obdobje se ukvarja s sistemsko zakonodajo in normativno ureditvijo obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Je poznavalec obeh sistemov in je zlasti po osamosvojitvi države prispeval k organizacijski in vsebinski vzpostavitvi ter delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vključen je bil v priprave in usklajevanje pravnih podlag za polnopravno članstvo v Natu in izvajanje obrambnih reform ter v oblikovanje in pripravo strateških doktrinarnih ter razvojnih dokumentov na področju obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V kabinetu ministra za obrambo zadnja leta skrbi tudi za pripravo in usklajevanje gradiv za Vlado RS, Državni zbor in druge državne organe. Kot poveljnik Civilne zaščite je vodil oziroma usklajeval zaščito in reševanje ob vseh večjih nesrečah v Sloveniji (poplave 1990, potresi v Posočju, plaz pod Mangartom, Železniki 2007, nesreča pri Blanci, velika neurja, poplave 2010).
Najvišji častniški čin slovenske vojske brigadirja mu je bil podeljen 4. maja 2000.
Prejel je Red Slovenske vojske na lenti, Red Slovenske vojske z zvezdo, zlato medaljo Slovenske vojske, Red generala Maistra II. stopnje z meči, Gasilsko odlikovanje I. stopnje, Odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu, Priznanje kipec gasilca, Priznanje zasluge za varnost MNZ in Srebrni znak osamosvojitve.
B. Bauman: V teh dneh odhaja glavnina borbenih sil, Večer, št.196 (24.VIII.1991),str.5
B. Dušič-Gornik: Še naprej bodo živeli z vojsko : na sestanku krajanov s predstavniki ministrstev in občine veliko vprašanje in malo odgovorov : Miran Bogataj:”Vračanje v naravi ne bo!”, Dolenjski list, št.5 (4. II. 1993), str. 1
T. Gazvoda: Štirideset let Gasilske zveze Krško : na proslavi govoril poveljnik CZ Miran Bogataj, Dolenjski list, št. 28 (13.VII.1995), str. 7
B. Dušič-Gornik: Plakete CZ Zdenki Močnik : izročil jo je Miran Bogataj : Slovenija izgrajuje centre za obveščanje s 24-urnim dežurstvom, Dolenjski list, št. 11 (14.III.1996), str. 7
M. Leskovšek-Svete: Za poklicno le, če drugače ne gre : slavnostni govornik ob 120-letnici PGD Stara Cerkev je bil poveljnik CZ RS Miran Bogataj : prejeli novo vozilo in razvili nov prapor, Dolenjski list, št. 35 (29. avg. 2002), str. 7