Galleria fotografica
Osnovno šolo je obiskovala v Žireh, gimnazijo pa v Škofji Loki. Študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani ni dokončala. Nekaj časa je poučevala na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki, leta 1970 pa je začela delati kot novinarka pri Gorenjskem glasu. Odgovorna urednica je postala leta 1986. To delo je opravljala vse do upokojitve leta 2001.
Že med študijem se je poročila z Mirkom Bogatajem iz Podgore. Rodila sta se jima dva sinova, Silvo in Boštjan. Družina je živela v Kranju. Z možem sta v Kladjah ob njeni rojstni hiši zgradila novo, kamor sta se preselila po njeni upokojitvi in se ukvarjala s kmetovanjem.
Časopis Gorenjski glas je urejala v času tranzicije in velikih družbenih sprememb. Že leta 1986 je Gorenjski glas odprl svoje strani pismom bralcev in odmevom, ki so bili pluralno obarvani. Naslednje leto začno izhajati odprte strani namenjene poglobljeni obravnavi takratne problematike. Leta 1988 se prične Glasova preja (javni intervjuji). Istega leta začno ponovno izhajati Snovanja (kulturna priloga Gorenjskega glasa). Leta 1989 Gorenjski glas pomaga pri nastajanju prvega neodvisnega političnega časopisa v Jugoslaviji, Demokracija.
V devetdesetih letih je poleg rednega časopisa začel izhajati letopis (Glasov almanah) in cela vrsta lokalnih prilog (Kranjčanka, Ločanka, GG, As, Jurij, Pod Krvavcem, Gorenjska, Sotočje…). Pod njenim urednikovanjem leta 1999 izide v sodelovanju z Gorenjskim muzejem obsežna knjiga z naslovom Gorenjska 1900-2000.
Biografijo je napisala Meta Učakar.
Leta 2001 (za leto 2000) je za svoje novinarsko in uredniško delo dobila nagrado Consortium veritatis (Bratstvo resnice), ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije.
J. Dežman: Pol leta glej, dve leti sprašuj, po petih govori, GG 2001, št. 3, str. 32-35
M. Šoštarič: Spretna peresa ne pišejo dolgočasno: novinarska nagrada Bratstvo resnice za leto 2000, Delo 2001, št. 56, str. 3
M. Naglič: Umrla je naša Poldka, Gorenjski glas 2013, št. 84, str. 2