Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Blaž ARNIČ

ARNIČ Blaž
Portret Blaža Arniča iz leta 1937 - Vir: Arhiv OŠ Blaža Arniča Luče

Galleria fotografica

Nato:
31. January 1901, Strmec
Morto:
1. February 1970, Ljubljana
Comune:
Lessico:
Biografia

Skladatelj in glasbeni pedagog se je rodil v Strmcu pri Lučah na kmetiji Zalesnik, v zaselku samotnih gorskih kmetij pod Raduho. Zaradi oddaljenosti ni hodil v šolo, temveč ga je doma učila sestra Micka. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj so doma veliko peli, imeli pa so tudi glasbila, na katera se je sam naučil igrati. V rani mladosti ga je v cerkvi privabil zvok orgel, za najlepši inštrument pa je imel človeški glas. Pri devetnajstih letih se je odpravil v Ljubljano v orglarsko šolo Stanka Premrla. Postal je najboljši učenec in že takrat so nastale njegove prve skladbe.

Študij glavnih predmetov kompozicije v Ljubljani je leta 1930 nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1932 diplomiral pri profesorju Rudolfu Niliusu, nato pa še kompozicijo pri profesorjih Zadru in Lustgartnu. Kasneje se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu.

Med letoma 1934 in 1935 je delal kot učitelj v Bolu na Braču, nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval klavir, vodil zbore, koncertiral na orglah in bil bibliotekar v knjižnici angleškega kluba. Leta 1941 je dobil prvo redno zaposlitev na Srednji šoli glasbene akademije v Ljubljani. Leta 1944 je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vrnitvi iz ujetništva od leta 1945 pa vse do smrti je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Arnič je umrl v prometni nesreči, za njim pa je ostala bogata zapuščina. Hčerka Blaženka Arnič Lemež ter sinova Lovrenc in Jernej Arnič so zapisani glasbi. Po njem je poimenovana osnovna šola v Lučah, čeprav v njej nikoli ni bil učenec.

Opere

Njegova najpomembnejša dela so:

Simfonija št. 3 – Duma, za orkester, bas in mešani zbor (1933)
Simfonija št. 6 – Samorastnik, za simfonični orkester (1950)
Simfonija št. 8 – Na domači grudi (1951)
Ples čarovnic, simfonična pesnitev (1936)
Pesem planin, simfonična pesnitev (1940)
Gozdovi pojejo, simfonična pesnitev (1945)
Divja jaga, simfonična pesnitev (1958-65)
Koncert za violino in orkester št. 3 (1969)
Pastoralna simfonična pesnitev za violončelo in orkester (1960)
Uvertura h komični operi za simfonični orkester (1932)
Klavirski trio (1929)

Fonti e letteratura

Tesovnik, S. Rodna gruda izoblikovala skladateljevo bogastvo občutij in njegov značaj. Savinjske novice, 4. 11. 2016, let. 48, št. 44, str. 14–15.
Blaž Arnič: simfonični skladatelj, [elektronski vir]. (citirano 15. 10. 2018). Dostopno na naslovu: http://www2.arnes.si/~ljsikka3/arnic/index.htm.

Autore/autrice della voce: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Data del primo inserimento: 22. 10. 2018 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Roman Mežnar. Blaž ARNIČ. (1901-1970). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/blaz-arnic/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

Leopoldina KURALT (por. LOGAR)

11. November 1840–26. March 1876
Leopoldina Kuralt je bila pesniška muza Simona Jenka. Njej je posvetil cikel ljubezenskih pesmi z naslovom Obujenke.
Data di inserimento: 25. 9. 2009

Vlado ROJEC

26. July 1898–28. November 1967
Bil je član številnih čebelarskih organizacij. Organiziral je strokovna predavanja in čebelarske plemenilne postaje po vsej Sloveniji.
Data di inserimento: 10. 4. 2019

Miroslav SLANA

Primerjalno književnost je študiral v Ljubljani in Zagrebu. Večino svojega življenja je preživel v Mariboru, kjer je tudi umetniško ustvarjal kot s...