BERNETIČ, Rudolf

Rodil se je očetu Antonu in mami Ani, roj. Babič. O njegovem otroštvu ni veliko znanega. V 1. sv. vojni je bil mobiliziran v mornariške enote avstro-ogrske vojne. Po vrnitvi domov je počel marsikaj: imel je gostilno, bil je zavarovalniški agent, opravljal je težaška dela v Trstu in drugo. V Trstu se je tudi zaposlil v tovarni olja ter tam spoznal mnoge komuniste.
Pri 22-ih se je poročil z Ano Babič. Njuna prva dva otroka sta umrla, Leon in Grozdan sta ostala.
Bil je narodno zaveden, povsod je govoril o iredentističnem in fašističnem zatiranju ter spodbujal ljudi, da bi se uprli potujčevanju. Zaradi njegove revolucionarne dejavnosti so ga oblastniki za državne praznike zapirali, da bi mu preprečili agitiranje med množicami. Večkrat je bil tudi v konfinaciji, vendar se je vedno vrnil in nadaljeval z revolucionarnim delom. Bil je vidnejši član italijanske Komunistične partije. Zaradi vse bolj množičnih aretacij se je po nasvetu Ivana Regenta zatekel v Francijo, kjer je tudi deloval revolucionarno. Leta 1931 mu je partija omogočila odhod v Rusijo. Nastanil se je v Moskvi in se zaposlil kot gradbeni delavec, ob večerih pa je obiskoval Leninovo univerzo. Imel je veliko domotožje po družini, s katero je bil v rednih pisnih stikih. Ohranjena so nekatera njegova pisma družini. 4. marca 1935 je bil obsojen na triletno prisilno delo v Kazahstanu. 17. oktobra 1937 je bil aretiran, ker naj bi razširjal vesti o množični smrti ljudi in o lakoti ter ideje Trockega kot borca zoper rdeči fašizem komunistov. Trojka enkavedejevcev, to je stalinističnih inkvizitorjev, ga je mučila skoraj en mesec, da bi izsilila od njega priznanje, da je kontrarevolucionar in pristaš Trockega. 27. novembra 1937 so ga ustrelili v zemeljskem kraterju 25 km od Aktjubinska. V letih 1930 – 1950 so na tem mestu likvidirali okrog 3000 žrtev. 22. avgusta 1956 je bil Rudolf Bernetič po sklepu kolegija Vrhovnega sodišča rehabilitiran. Posmrtne očetove ostanke, ki jih je simbolizirala v žari shranjena prst s kraja ustrelitve, je sin Leon 25. novembra 1995 položil v grob na pokopališču v Marezigah. Znani istrski publicist in kulturni delavec Milan Gregorič je Rudolfu Bernetiču posvetil trojezično knjižico z naslovom Tragični konec istrskega antifašista in revolucionarja.