Mestna knjižnica Ljubljana

Aleš Berger je se je po zaključku šolanja na I. gimnaziji Bežigrad vpisal na Filozofsko Fakulteto. Leta 1970 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije z diplomskim delom Francoski nadrealizem pri Slovencih. Vzporedno je študiral tudi francoščino, nad katero se je navdušil že v gimnaziji. Po študiju in odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v kulturni redakciji ljubljanskega radia, kjer je kot novinar deloval sedem let.

Leta 1978 je nastopil delo urednika za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga ter nato kar 30 let (vse do upokojitve leta 2008) urejal različne knjižne zbirke. V njegovem času se je zbirka Kondor oblikovala v eno vodilnih, ustanovil je vzporedno zbirko klasiki Kondorja, zasnoval zbirko Veliki večni romani; po nekaj letnem premoru znova obudil zbirko svetovne poezije Lirika in med drugim vzpostavil zbirko Nova Lirika. Kot urednik je pripravil čez sedemsto knjižnih izdaj.

Bergerjevo delovanje na knjižnem področju pa ni obsegalo samo uredniškega dela. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, gledališki in literarni kritik ter literarni zgodovinar, esejist, avtor kratke proze, dramatik in otroški pisatelj.

Iz francoščine in španščine je v slovenski jezik prevedel številna dela poezije, proze, dramatike in esejistike. Za veliko prevodnih izdaj je pripravil tudi spremne študije. V njegovem obsežnem prevodnem opusu lahko med drugim najdemo dela avtorjev Lautréamonta, G. Apollinaira, R. Chara, R. Queneauja, S. Becketta, J. Prevérta, F. G. Lorce in J. L. Borgesa.  Prevedel je blizu petdeset gledaliških besedil, med njimi šest Molièrovih komedij. Prevajal je tudi dela za otroke in mladino. Mladim bralcem je približal zgodbe malega Nikca, ter stripe galskih prijateljev Asterixa in Obelixa.

Dvajset let je pisal gledališke kritike, katerih izbor je natisnjen v dveh knjigah Ogledi in pogledi (1984) ter Novi ogledi in pogledi (1997). V zrelih letih se je preizkusil tudi v lastnem literarnem ustvarjanju; do sedaj se je podpisal pod šest knjig za odrasle, dve knjigi za otroke in eno gledališko igro.

Za svoje delo je prejel številne nagrade, leta 2017 tudi Prešernovo nagrado za življenjski prevajalski opus. V utemeljitvi nagrade je med drugim zapisano:
»Aleš Berger je slovenske bralke in bralce založil s prevodnimi teksti vrhunskih mojstrov svetovne literarne zgodovine in našemu prostoru odpiral izrazne možnosti, ki jih je bilo dotlej mogoče prebirati le v izvirnikih, poslej pa jih je bilo po njegovih prevajalskih posegih mogoče razbirati, upoštevati in ubirati tudi v slovenski jezikovni umetnosti … Aleš Berger je med tistimi, ki v slovensko kulturo znajo vnašati razmislek, drugačnost, smisel za igro in uživanje v jeziku.” (dr. Primož Vitez, Prešernov sklad, 2017)