BEATIANO, Giulio Cesare -da

Pisec, heraldik iz Mondeferta, koprski plemič, vitez kraljevega reda krščanskega veličanstva, živel v drugi polovici 17. stoletja. Avtor številnih del o grboslovju, z opisom izvora in pomena grbov najpomembnejših evropskih in beneških rodbin, podanim v temeljnem delu na področju heraldike, z naslovom L’Araldo Veneto, ki je izšel v Benetkah leta 1680.

Glede na pionirsko delo, ki ga je opravil na področju grboslovja, je dokaj nepoznan avtor. Iz maloštevilnih in dragocenih virov izvemo, da je deloval v diplomatski službi na različnih dvorih, zlasti v Italiji, v Benetkah, Bresci, Ferrari, Parmi. Nastopil je skupaj s koprskimi odposlanci v Benetkah leta 1675.

Ireneo della Croce v delu Historia antica e moderna, sacra e profana della citta’ di Trieste (in Venetia 1698) opiše izvor in najvidnejše predstavnike rodbine de Beatiano. Med njimi uvrsti tudi znanca in prijatelja, viteza in komendatorja Giulia Cesareja ter navede besede Kazimirja Freschota, s katerimi je opisal njegovo delo o umetnosti grboslovja:

»Beneška heraldika gospoda viteza de Beatiana, ki izhaja iz rodbine japodskih grofov, izčrpno opredeli vsebino te znanosti. V kratkem bo izdal zajetno in izčrpno razpravo o grbih plemiških družin, s čimer bo potešil vedoželjnost tistih, ki se prvič srečajo s to snovjo«. Nenazadnje je sam Freschot črpal snov iz omenjenih del, zlasti pri opisu beneškega plemstva v delu Pregi della nobilta’ veneta.

Koprska plemiška rodbina de Beatiano je omenjena v beneškem seznamu plemstva iz leta 1431, ko je bil Francesco de Beatiano beneški kancler. Manzuoli (1611) pravi, da je družina izumrla, medtem, ko Cherini-Grio (1998) pravita, da je ta še cvetela okoli 1780.