Galleria fotografica
Po osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti je v letih 1940-1941 in 1945-1948 študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani, vmes od 1942 do 1944 pa v Budimpešti. Po diplomi je bil osem let gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in Črnomlju. V tem obdobju je začel prevajati razna literarna dela iz madžarščine. V času med 1955 in 1959 je bil asistent na ljubljanski univerzi, od leta 1960 je delal na Dopisni delavski univerzi. V obdobju od leta 1965 do 1972 je bil višji predavatelj za slovensko književnost in jezik na Filozofski fakulteti v Zadru. Doktoriral je v Zagrebu leta 1975 z disertacijo Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. V letih od 1972 do 1980 je bil tajnik Slovenske matice in urednik njenih knjižnih izdaj, od 1981 do smrti pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani.
Raziskoval je predvsem slovensko literaturo, obravnaval protestantizem, romantiko, realizem in moderno. Proučeval je delo posameznih pisateljev (I. S. Turgenjev, P. Trubar, I. Cankar, M. Marjanović, J. Jurčič). Ukvarjal se je z literarno in kulturno zgodovino Prekmurja, raziskoval je tudi literarne stike s hrvaško, madžarsko, slovaško in rusko literaturo. Uredil je več strokovnih zbornikov. Aktiven je bil še v Slavističnem društvu Slovenije, nekaj let je bil tudi njegov predsednik.
Dela:
Dalmacija u književnem djelu Iga Kaša. Zadar: Filozofski fakultet, 1970.
Študije o slovstvu in jeziku. Murska Sobota: Pomurska založba, 1973.
Turgenjev in slovenski realizem. Ljubljana: Slovenska matica, 1983.
Josip Jurčič. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1986. Znameniti Slovenci.
Prevodi iz madžarščine:
Móricz, Zs. Šandor Roža. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1954.
Molnár, F. Dečki Pavlove ulice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1952, 1965; ponatisi 1967, 1969, 1978, 2018.
Zlata puščica in druge madžarske pravljice (skupaj z Vilkom Novakom). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956.
Illyés, Gy. Madžarske pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960.
Dobreknjige.si
https://www.dobreknjige.si/Avtorji.aspx?avtor=Kristina+Ko%c5%a1i%c4%8d+Humar
Wikipedija
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tefan_Barbari%C4%8D
Slovenska biografija
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017000
Dolinar, D. Barbarič Štefan. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba., 1986, str. 21-22.
Jan, Z. Barbarič Štefan. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 185.
Just, F. Panonski književni portreti 1: Prekmurje in Porabje A-I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 50-55.
Mahnič, J. Štefan Barbarič. Delo, 1988 (6. julij), let. 30, št. 155, str. 2.
Mahnič, J. Življenje in delo Štefana Barbariča. Slavistična revija, 1988, let. 36, št. 3, str. 311-312.
Sedej, D. Bibliografija Štefana Barbariča. Slavistična revija, 1988, let. 36, št. 3, str. 317-329.
Dr. Štefan Barbarič (Turnišče, 19. 10. 1920 – Ljubljana, 30. 6. 1988). V: Melik, V. et al (ur.). Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919-1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989, str. 147.
Grum, M. Štefan Barbarič. V: Novi slovenski biografski leksikon B – Bla, str. 121 – 123. Ljubljana: Založba ZRC, 2017.
Mikulič, V. et al. Življenje in delo Štefana Barbariča. Ljubljana: Slovenska matica, 2021.