
Teologijo je študiral dve leti v Ljubljani in tri leta v Gorici. Kot duhovniški pomočnik je najprej delal v Volčah, kjer pa je potem postal kaplan. Leta 1784 je postal prvi cesarski župnik v Tolminu. Skrbel je za tolminsko cerkev in za mnogo podružničnih cerkva v tolminski dekaniji, pisal je tudi župnijsko kroniko. Ko je prišla v Posočje francoska vojska, se je kot pridigar vključil v antifrancosko propagando. V nemškem jeziku je objavil tri pridige, od katerih sta bili dve prebrani tudi v slovenščini. Govori podajajo zanimivo odslikavo socialno-gospodarskih razmer, ki so se vzpostavile v Goriško-gradiščanski deželi po francoski revoluciji.
Leta 1803 je bil premeščen v Vipavo. Kot krstitelj je tu zadnjič podpisan leta 1904, po tem letu ni o njem nobenih podatkov več.
Bannes je bil člankonzistorija goriško-gradiščanskega ordinariata invnet zagovornik avstrijskega patriotizma. Govoril in pisal je latinščino, italijanščino, nemščino in slovenščino.
Rede Kraineriseh vorgetragen am 30. März 1794 in deflandesfürstlichen Pfarr Tolmein Bei Gelegenheit des dreytägigen öfentlichen Gebeths fürdie glückliche Eröfnung des dritten Feldzugesgegen die Neufranken, 1794
Christlich patriotische Freude Überdie am 24. ten May 1797. erfolgte Befreyung desVaterlandes aus der feindlichen Bothmässigkeit: am Pfingstmondtag zu Tollmein bei Gelegenheitdes öffentlichen Dankgebethes in krainerischtfSprache vorgetragen, 1797
Anrede an das neuorganizirtek.k. Hungarische Leichter Infanterie BattaillonNum 9 bei Gelegenheit der Fahneweihe gehaltetenin Flitsch am 5 ten. August 1798, 1798
B. Marušič: Ob dvestoletnici zahvalne pridige Janeza Boneša (Banessa), Tolminski zbornik III (1997), str. 153-158
B. Marušič: Pridige Janeza Boneša (1755-1804), Prispevki k primorski biografiki, Koper 2006, str. 9-17
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 18, Gorica 1992, str. 442-443