Diplomiral je leta 1952 na Filozofskifakultetiv Ljubljani, kjer je 1971 tudi doktoriral. Najprej je opravljal službo ravnatelja, nato je postal muzejski svetovalec Mestnega oz. Gorenjskega muzeja v Kranju.
Posveča se predvsem starejšemu urbanizmu in sodobni likovni ustvarjalnosti. Raziskave o urbanizmu je začel z monografskim orisom Kranja v disertaciji, v kateri je predstavil začetke srednjeveškega mesta. Svoje študije je razširil in nadaljeval z orisom drugih gorenjskih mest. (Tržič, Radovljica, Škofja LOka).Ugotovitve je kot monografije izdal v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbiral je tudi dokumentacijo meščanskega podeželskega stavbarstva na Gorenjskem.
Ob Andreju Pavlovcu velja za enega ključnih poznavalcev in populizatorjev sodobnega gorenjskega slikarstva.S premišljeno izbiro in predstavitvijo je najvidnejše dosežke ustvarjalcev s tega področja vpeljal v narodno zakladnico likovne umetnosti. Objavlja v številnih strokovnih revijah.
Najpomembnejša dela:
Tržič in okolica (1970), Prešernov muzej v Kranju (1974), Radovljica (1974), Oris urbanističnega in arhitekturnega razvoja slovenskih mest (1976), Gorenjska mesta v stari fotografiji (1985), Škofja Loka (1988), Gorenjski kraji in ljudje, 7 zv. (1986 – 1994), Turistični vodnik po Kranju in okolici (1991), Srednjeveška mesta (1998), Kranj : naselbinski razvoj od prazgodovine do 20. stoletja (1999)
J. Košnjek, Leta 2004 so nam ostali v spominu, Dr. Cene Avguštin umetnostni zgodovinar prvi ravnatelj Gorenjskega muzeja, Gorenjska 2004-2005, str. 28
Avguštinov zbornik: 50 let Gorenjskega muzeja, Kranj 2003
Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek,Ljubljana 1987
M. Volčjak; Cene Avguštin – Valvazorjev nagrajenec, let. 34, št. 17, 6.3.1981, str. 5