Avgust PIRJEVEC

Avgust Pirjevec se je rodil v Gorici, šole je obiskoval v Innsbrucku in Gorici; tu je 6. julija 1906 maturiral. Študij je nadaljeval na Dunaju: sprva je vpisal tehnično smer, nato opravil dodatno maturo in leta 1913 zaključil študij z diplomskim delom o Franu Levstiku in njegovem jezikoslovnem delu.

Leta 1914, ob začetku prve svetovne vojne, je bil mobiliziran kot vojak. Med leti 1917 in 1920 je poučeval v Trstu in Ljubljani. Leta 1921 je postal knjižničar v Državni študijski knjižnici (danes NUK), vmes je slabi dve leti urejal knjižnico Narodnega muzeja (1925-27), potem pa vodil rokopisni oddelek. Leta 1943 je bil interniran: odvedli so ga najprej v Trst, nato v Montenotte, Dachau, Mauthausen.

Med leti 1924-26 je v Mladiki objavljal življenjepise pomembnih slovenskih mož, ki so leta 1927 izšli v knjižni obliki z naslovom Slovenski možje (preko 70 opisov). S portreti (lesorezi) je knjigo opremil Miha Maleš. Z življenjepisi je prispeval tudi v Slovenski biografski leksikon (kar 154 jih je pripravil). Z Jožo Glonarjem je pripravil Dóktorja Francéta Prešérna zbrano delo, 1929, ob stoletnici smrti Matije Čopa je priredil njegovo Izbrano delo, pripravil pa je tudi več izborov besedil pesnikov in pisateljev, ki so izšli v miniaturni izdaji.

Več let je v Društvu jugoslovanskih bibliotekarjev sodeloval pri pripravi bibliotečnega zakona, ki pa ni bil sprejet. Pirjevec je tudi avtor prvega slovenskega strokovnega priročnika za knjižničarje: Knjižnice in knjižničarsko delo, 1940.

Bil je oče literarnega zgodovinarja Dušana Pirjevca.