Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

ARNIČ, Blaž

ARNIČ Blaž
Portret Blaža Arniča iz leta 1937 - Vir: Arhiv OŠ Blaža Arniča Luče

Galleria fotografica

Nato:
31. January 1901, Strmec
Morto:
1. February 1970, Ljubljana
Professioni e attività:
Comune:
Lessico:

Skladatelj in glasbeni pedagog se je rodil v Strmcu pri Lučah na kmetiji Zalesnik, v zaselku samotnih gorskih kmetij pod Raduho. Zaradi oddaljenosti ni hodil v šolo, temveč ga je doma učila sestra Micka. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj so doma veliko peli, imeli pa so tudi glasbila, na katera se je sam naučil igrati. V rani mladosti ga je v cerkvi privabil zvok orgel, za najlepši inštrument pa je imel človeški glas. Pri devetnajstih letih se je odpravil v Ljubljano v orglarsko šolo Stanka Premrla. Postal je najboljši učenec in že takrat so nastale njegove prve skladbe.

Študij glavnih predmetov kompozicije v Ljubljani je leta 1930 nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1932 diplomiral pri profesorju Rudolfu Niliusu, nato pa še kompozicijo pri profesorjih Zadru in Lustgartnu. Kasneje se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu.

Med letoma 1934 in 1935 je delal kot učitelj v Bolu na Braču, nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval klavir, vodil zbore, koncertiral na orglah in bil bibliotekar v knjižnici angleškega kluba. Leta 1941 je dobil prvo redno zaposlitev na Srednji šoli glasbene akademije v Ljubljani. Leta 1944 je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vrnitvi iz ujetništva od leta 1945 pa vse do smrti je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Arnič je umrl v prometni nesreči, za njim pa je ostala bogata zapuščina. Hčerka Blaženka Arnič Lemež ter sinova Lovrenc in Jernej Arnič so zapisani glasbi. Po njem je poimenovana osnovna šola v Lučah, čeprav v njej nikoli ni bil učenec.

Njegova najpomembnejša dela so:

Simfonija št. 3 – Duma, za orkester, bas in mešani zbor (1933)
Simfonija št. 6 – Samorastnik, za simfonični orkester (1950)
Simfonija št. 8 – Na domači grudi (1951)
Ples čarovnic, simfonična pesnitev (1936)
Pesem planin, simfonična pesnitev (1940)
Gozdovi pojejo, simfonična pesnitev (1945)
Divja jaga, simfonična pesnitev (1958-65)
Koncert za violino in orkester št. 3 (1969)
Pastoralna simfonična pesnitev za violončelo in orkester (1960)
Uvertura h komični operi za simfonični orkester (1932)
Klavirski trio (1929)

Tesovnik, S. Rodna gruda izoblikovala skladateljevo bogastvo občutij in njegov značaj. Savinjske novice, 4. 11. 2016, let. 48, št. 44, str. 14–15.
Blaž Arnič: simfonični skladatelj, [elektronski vir]. (citirano 15. 10. 2018). Dostopno na naslovu: http://www2.arnes.si/~ljsikka3/arnic/index.htm.

Autore/autrice della voce: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Data del primo inserimento: 22. 10. 2018 | Ultima modifica: 4. 1. 2024
Roman Mežnar. ARNIČ, Blaž. (1901-1970). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 2. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/arnic-blaz/
Segnala un errore