ANDLOVIC, Justin

Rojen je bil sicer v Trstu, vendar se je mati že kmalu po njegovem rojstvu vrnila na Gradišče pri Vipavi, kjer je potlej Justin Andlovic tudi vse življenje živel. V Vipavi je končal osnovno šolo in tri nižje kmetijske razrede. 2. februarja 1943 je bil prisilno mobiliziran v specialne bataljone in poslan na Sardinijo. Po razpadu Italije se je vrnil domov in odšel v partizane, v Gradnikovo brigado. Po njegovih zapisih je bil v Gradnikovi brigadi 15. maja 1944 tudi sprejet v partijo (ZK). V zadnji sovražni ofenzivi (4. aprila 1945) je bil na Vojskem ujet. 25. aprila istega leta mu je uspelo v Gorici pobegniti in se ponovno vključiti v partizanske enote, ki so osvobodile Gorico in Tržič. Šele aprila 1947 so ga s činom zastavnika in tremi vojaškimi odlikovanji odpustili iz vojaške službe. Vrnil se je domov, kjer pa je od hiše ostalo le pogorišče, mati in stara mati pa sta umrli v taborišču v Auschwitzu.

Leta 1948 se je zaposlil pri LIP Ajdovščina, leta 1952 pri Cestni železnici Ljubljana, nato v tiskarni Narodne banke v Ljubljani (1953). Leta 1954 se je vrnil domov in postal direktor Kmetijske zadruge Vipava, leta 1956 je bil izvoljen za predsednika Občinskega odbora v Vipavi in mu načeloval v burnih letih 1957−1958, ko so ukinili občino Vipava in jo leta 1959 združili v enotno občino Ajdovščina.

Justin Andlovic je ob delu opravil maturo na SEŠ v Kranju in se vpisal na Višjo ekonomsko šolo. Po končanem študiju se je zaposlil na občini Ajdovščina. V letih 1963−65 je bil direktor Zavoda za zaposlovanje Ajdovščina, 1966−1978 pa direktor Komunalnega podjetja Ajdovščina.

V vsem tem času je bil družbenopolitično dejaven tako v partijskih, sindikalnih, občinskih, krajevnih, okrajnih, republiških in zveznih sredinah, po upokojitvi (1978) pa tudi kot sanator v zasebni obrti in borčevski organizaciji.

V publikacijah, ki jih je izdal, je prikaz povojnega razvoja dejavnosti in aktivnosti v ajdovski občini (Naš povojni čas), ki je dragocen dokument časa. V knjižici Preproste misli za preproste ljudi pa so njegovi pogledi na NOB, povojno življenje, na prelomne čase, ki so nastopili v letih 1988−89, na ekonomsko ureditev, stranke, medije, vlogo posameznika v družbenih spremembah idr.

Njegovo zapuščino hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.

(Povzeto po življenjepisu, ki ga je pripravil Justin Andlovic. Hrani PANG.)