Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju. Med leti 1836-1849 je bil državni uradnik v Smledniku, Ribnici, na Bledu, v Ljubljani, Boštanju. Nazadnje je bil okrajni komisar v Smledniku. Med kmeti je bil zelo priljubljen. Dne 15. junija 1848 je bil izvoljen v Višnji Gori za zastopnika kmetov v začasni kranjski deželni zbor. Dne 18. 6.1848 je bil izvoljen v Višnji Gori, Škofji Loki, Radovljici za poslanca v državni zbor. Z Dunaja je marljivo dopisoval v Novice. V člankih se je zavzemal za revolucijo in slovenske jezikovne pravice. Po avgustovskih nemirih leta 1848 na Dunaju, se oktobra ni vrnil na Kranjsko, ampak je na Dunaju ostal. Zato so ga napadale Novice in Slovenija. Hotel je oprati svoje ime in je kasneje dokazal, da je ob napadu na dunajsko orožarno in delitvi orožja med ljudstvo (7.-9. 10.) ravnal v vladnem interesu. V Kromeřižu je bil član slovanskega kluba. Dne 13. 11. 1850 je bil izvoljen za prvega ustavnega župana v Ljubljani. Cesar ga ni potrdil. Vseeno pa je bil nekaj let podžupan in prvi magistralni svetnik. V 2. polovici petdesetih let se je ukvarjal s trgovino. Ustanovil je tudi parni mlin. S svojimi kandidaturami na volitvah je bil zelo uspešen tudi po padcu absolutizma leta 1861. Zmagal je na volitvah za deželnega poslanca notranjskih mest in za deželnega odbornika in na volitvah za župana Ljubljane. Župansko funkcijo je nastopil 28. maja 1861. Bil je izvoljen tudi za prvega predsednika ljubljanske Čitalnice, a je zaradi kritik v Novicah in Napreju moral odstopiti.
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 1. zvezek, Ljubljana 1987, str.56