Alojzij PROGAR

Alojzij Progar je že v otroštvu pokazal nadarjenost za kiparstvo, zato so ga starši dali v vajeniško šolo k podobarskemu mojstru Jerneju Jerebu v Metliko, zatem pa se je učil kiparstva pri mojstrih v Ljubljani, Radovljici in Celovcu. Kot podobar in kipar je nato delal pri raznih mojstrih v Gradcu, Münchnu, Silbereggu na Krappfeldu na avstrijskem Koroškem, kjer se je seznanil z baronom Richardom Sterneckom, ki mu je nudil finančno pomoč za študij kiparstva. Tako se je leta 1885 vpisal na dunajsko akademijo in po končanem študiju leta 1889 v Celovcu odprl svojo kiparsko delavnico, v kateri je izdeloval nagrobnike, oltarje, svetniške kipe, prižnice, tabernaklje, celo cerkvene klopi in bil kot velik poznavalec gotike v umetnosti tudi iskan restavrator. Delal je v lesu in kamnu ter modeliral. Med številnimi njegovimi pomočniki je bil tudi kipar France Kralj.

Leta 1894 je odšel na potovanje po Italiji, kjer je spoznaval bisere kiparske umetnosti. Pisma, ki jih je iz Italije pisal pisatelju Vatroslavu Holzu, je le-ta objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1896. Njegova dela so zastopana predvsem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, med njimi veliki oltar mestne farne cerkve v Velikovcu in Kalvarija za nagrobnik Antona Janežiča v Celovcu. Med njegovimi vidnejšimi deli so tudi stranska oltarja in prižnica na Sv. Višarjah in Figuralna skupina z Brezmadežno v cerkvi v Kamniku, ki je eno redkih del, izdelanih za domovino. Na Dolenjskem je Progar prisoten s kipom Kristusove glave, vzidanim na pročelju kapele Božjega groba na Grmu v Novem mestu ter s portretnim doprsjem škofa Friderika I. Barage, ki je bilo leta 1897 vzidano v cerkev v Dobrniču, kjer je bil misijonar Baraga krščen. Med zadnjimi naročili zanj so bili kipi za cerkev v Mirni Peči, ki pa jih ni izdelal.

Številne njegove modele hrani Narodni muzej v Ljubljani.