Iz Kovorja se je odšel k stricu v Šmarjetno (Labodska dolina, AUT) učit nemškega jezika, da bi očetu pomagal pri trgovini. Pri stricu se je šolal naprej. Vstopil je v celovško semenišče. Bil je Slomškov učenec. Ordiniran je bil leta 1838. Kot kaplan je bil v službi v Velikovcu in Železni kaplji. Potem je postal stolni dekan v Št. Andražu. Leta 1848 je postal šolski nadzornik dobrelovaške dekanije. Leta 1862 je postal dekan in mestni župnik v Velikovcu. Leta 1872 je postal častni in leta 1873 pravi kanonik krške škofije v Celovcu. Obenem je bil tudi dekan in član okrajnega šolskega sveta. Leta 1888 je postal papežev prelat. V Škocjanu je sezidal novo farno cerkev in popravil podružnične. Za Kovor je, skoraj povsem na svoje stroške, dal narediti vodovod. V oporoki je 2000 gld. zapustil z namenom, da se iz obresti revnim učencem iz Kovorja nabavlja obleka. V času službovanja v Celovcu se je zavzemal za vpeljavo slovenščine v ljudskih šolah. Aktiven je bil tudi v odboru Mohorjeve družbe, kjer je deloval na gospodarskem področju.
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32