Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

AHAČIČ POLLAK, Marija

AHAČIČ POLLAK Marija
Foto: osebni arhiv

Galleria fotografica

Nata:
8. May 1937, Tržič
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Persone collegate:
Comune:
Lessico:

Rodila se je v glasbeni družini, mami Mariji in očetu Rudolfu. Imela je še brata Vitala in sestre Metko, Cilko in Anko. Iz Tržiča, kjer je družina stanovala, so jih leta 1941 izgnali v Valjevo. Tam so ostali do osvoboditve, nato pa so se, ko je bila stara osem let, vrnili nazaj v Tržič. Že pri osmih letih je znala veliko slovenskih narodnih pesmi. Po očetu je podedovala dar za glasbo, saj je bil 40 let kapelnik tržiške godbe na pihala.

Po osnovni šoli in nižji gimnaziji se je vpisala na kranjsko gimnazijo. Učila se je solopetja, od devetega leta pa tudi igranja klavirja. Po maturi na kranjski gimnaziji leta 1955, se je v Ljubljani vpisala na akademijo za glasbo. Že leta 1956 ji je uspelo na avdiciji pri ansamblu Slavka Avsenika. Še danes je nepozabna njena izvedba pesmi ‘Tam, kjer murke cveto’. Nastopala je tudi z orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. Študirala je na glasbeni akademiji v Ljubljani. Po treh letih zakona, se je leta 1960 odpravila za svojim soprogom v Kanado. Po prihodu v Montreal se je vpisala na Univerzo Mc Gill in dokončala likovno pedagoško smer.

Že leta 1962 je prvič nastopila s slovensko pesmijo na CTV in prejela na natečaju prvo nagrado. Odtlej je z diapozitivi in slovensko pesmijo promovirala slovensko kulturno in glasbeno tradicijo. Nastopala je v vlogi pianistke, pevke in kulturne delavke. Že štiričlanska družina se je preselila v Toronto. Ob kanadskih in ameriških praznovanjih slovenskega dneva in drugih prireditvah, dobrodelnih koncertih in festivalih, na katerih je nastopala, se je po osamosvojitvi Slovenije z veseljem odzvala tudi povabilu na nastope v rodni deželi. S svojo, v celoti avtorsko ploščo glasbe in besedila, s tematiko izseljenstva se je predstavila leta 1980, slovenske ljudske pesmi pa je posnela na svoji drugi plošči ‘Pojte z menoj’ leta 1986. Zelo odmevni sta bili njeno podajanje slovenske glasbe na televiziji CKCO v Kitchenerju in vodenje radijske oddaje Slovenski večer v Torontu. Morda najodmevnejši pa so bili koncerti pred več kot 12.000 obiskovalci v amfiteatru Iron Range Interpretive Centre v Chisholmu v Minnesoti v ZDA.

Uveljavila se je kot ustanoviteljica in odgovorna urednica radijske oddaje Glas kanadskih Slovencev pod okriljem Vseslovenskega kulturnega odbora v Torontu. Vodila jo je brezplačno kar sedem let. V tem času je za vodenje oddaje usposobila nove mlade moči, občasno pa kot urednica in voditeljica še vedno sodeluje. Leta 1994 je postala predsednica Vseslovenskega koordinacijskega odbora za kulturo v Torontu, ki združuje vsa slovenska društva v Ontariu.

Leta 1991 je ustanovila dekliško vokalne skupino Plamen. Plamen je združil srca mladih potomk slovenskega rodu in prvič zagorel v javnosti z nepozabnim nastopom v Torontu na vseslovenski kulturni prireditvi ob priznanju samostojnosti Republike Slovenije. Odtlej ta plamen gori in razveseljuje poslušalce po vseh kontinentih. Tudi v Sloveniji smo imeli priložnost spremljati njihove tri uspešne turneje. Posebno pomemben pa je bil nastop skupine Plamen, ki je bila izbrana med 126 zbori raznih narodov, da se predstavi s pesmijo na nastopih v kanadskem parlamentu in vladni palači v Ottawi. Tako je tudi tam prvič zadonela slovenska pesem.

Knjižno delo:
Nitke življenja: Martinčkovi iz Tržiča, 2005
Tečejo, tečejo nitke, 2015

Zvočni posnetki na CD:
Pojte z menoj: slovenske narodne pesmi, Kanada 1978
Tam kjer murke cveto, Ljubljana, 1996, 1997, 2005
Plamen 2006 [Kanadsko-slovenska vokalna skupina], Toronto (Kanada) 2006
Božične pesmi, Ljubljana 2007

Turistično društvo Tržič jo je leta 2002 sprejelo med častne člane. Slovenija se ji je marca 2005 oddolžila za njeno vsestransko kulturno poslanstvo med rojaki in širšo skupnostjo s podelitvijo reda zasluge za Republiko Slovenijo. Decembra 2005 ji je Občina Tržič podelila diplomo za promocijo države in Tržiča v svetu. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnost ji je leta 2006 podelil Gallusovo listino. Decembra 2011 ji je občina Tržič podelila naslov častne občanke zaradi izjemnih zaslug pri promociji slovenstva, Slovenije in Tržiča v svetu, januarja 2012 je prejela srebrno plaketo JSKD za uspešno razvijanje vokalne glasbe zunaj matične domovine.

L. Lesar: Sto pogovorov z znanimi Slovenci: Marija Ahačič Pollak pevka, Ljubljana 2008, str. 16 in 17
Vir : zapis mgr. Milice Trebše Štolfa, Ljubljana 2005
S. Saje: Ponosni so na svoj kraj, Gorenjski glas 2005, št. 99 (13. dec.), str. 4
S. Saje: Slovenija je prva med dvema domovinama : Tržičanka Marija Ahačič Pollak je znana kot pevka ansambla Avsenik: Gorenjski glas 2005, št. 58 (22. jul.), str. 14
J. Zadravec: Življenje je lahko pesem : ob zaprti knjigi Tržičanke: Nitke življenja, Družina 2005, št. 26/27 (26. jun.), str. 22
M. Žebovec: “Telovadba, glasba in dobra žena” : Marija Ahačič – Pollak, Nitke življenja, Tržiški muzej, Tržič 2005, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 2005, št. 3, str. 113
E. Senčar: Od Avsenikovih murk do kanadske vrtnice, Ameriška domovina 2005, št. 24, str. 13-14
E. Senčar: Od Avsenikovih murk do kanadske vrtnice, Nedelo 2005, št.
25 (19. jun.), str. 21
D. Zavrl Žlebir: Biti gimnazijec je bilo včasih privilegij, Kranjčanka 2005, št. 6 (jun.), str. 40-41
J. Galič: Zlati jubilej Avsenikove glasbe, Ameriška domovina 2004, št. 12, str. 17
K. Hočevar: Danes živi in aktivno sodeluje v slovenski skupnosti v Kanadi, Ameriška domovina 2004, št. 7, str. 17, 19
M. Bezek-Jakše: Kanada nestrpno čaka Metličane: Dolenjski list 1995, št. 26 (29.VI.), str. 5
J. Novak: Pogovor z Marijo Ahačič, zborovodko iz Kanade, Naši zbori 1994, št. 5, str. 120-121. Portret

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 27. 1. 2015 | Ultima modifica: 8. 5. 2021
Miran Lola Božič. AHAČIČ POLLAK, Marija. (1937-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/ahacic-pollak-marija/
Segnala un errore