ADALPERO, plemiška rodbina

Ena izmed najstarejših koprskih plemiških družin, izpričana v pisnih virih v 12. in 13. stoletju. Vpisana na seznam koprskega plemstva s 1.3.1431 (Paulus Adalpero). Manzuoli (1611) navaja, da je rodbina izumrla. Zuane Adalpero, koprski konzul, je podpisal mirovno pogodbo s prokuratorji Trevisa, s čimer sta se vojskujoči mesti dogovorili leta 1216, da bosta vrnili zasežene stvari med vojno. Iz družine Adalpero je bil tudi poreški škof leta 1222, obnovil je Eufrazijev privilegij. Adalpero, koprski meščan, je s privolitvijo mestnega plemstva podredil samostanu sv. Ciprijana cerkev sv. Marije z mučenci sv. Sikstom, Felicijanom in Agapitom, ki se je nahajala na bregu reke Rižane, z nepremičninami in prihodki leta 1276. Pietro de Adalpero se je kompromitiral v koprski vstaji leta 1348. Silvestro de Adalpero, sin Nicolaja je bil notar v Kopru leta 1401 (Viced.27-41). Paolo de Adalpero, koprski sodnik, je 23.1.1437 urejal poslovanje judovske izposojevalnice v Kopru.

Grb: zelen z zlato škarnico, s tremi hruškami, dve na vrhu in ena spodaj (Ms. Gravisi)