Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) Adalbert Jeraj, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, je bil rojen v Medlogu pri Celju očetu Adalbertu, kovinarju pri Gottfriedu Gradtu, in materi Mariji, roj. Verdev. Na celjski gimnaziji je izdelal prva dva gimnazijska razreda, po neopravljenem tretjem razredu pa je šolanje na njej opustil. Po poklicu je bil ključavničarski pomočnik. Pred 2. svetovno vojno je živel v Trnovljah pri Celju in bil zaposlen v celjski Cinkarni. Poročen je bil z Marijo Zadnik.
Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju v Celju. Priključil se je skupini aktivistov, ki je za potrebe aktivnega odpora proti nemškemu okupatorju zbirala hrano, sanitetni material in denar. Zaradi izdaje so ga nacisti junija 1942 – skupaj z več kot dvajsetimi cinkarniškimi delavci – aretirali in ga zaprli v celjski zapor Stari pisker. Na dvorišču zapora so ga nato že 23. junija ustrelili kot talca. Zatem so aretirali tudi njegovo ženo Marijo, ki so jo 10. avgusta v zapečatenem vagonu iz Celja odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je predvidoma leta 1943 umrla.
Njegovo ime je zapisano na granitni spominski ploščici, nameščeni na zidu pri spominski sobi Stari pisker ter na spominski plošči, ki se nahaja na zelenici pred Cinkarno Celje, in na spominski plošči v Trnovljah pri Celju, posvečeni spominu 19 borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega nasilja s tega področja, ki je bila odkrita leta 1966.
Po njem je od leta 1967 poimenovana Jerajeva ulica na Hudinji v Celju.
Spominska plošča pri spominski sobi Stari pisker (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spominska plošča pri Cinkarni Celje (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spominska plošča v Trnovljah pri Celju (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Razglas o streljanju talcev 23. junija 1942 v Celju (Museums.si)
Auschwitz – Birkenau = (Oswiecim – Brzezinka): KL koncentracijsko taborišče: zbornik. Maribor: Obzorja, 1982.
Jahres-bericht des K.K. Staats-Gymnasiums in Cilli. B., K. K. Selbstständige Gymnasialklassen mit deutsch-slowenischer Unterrichtssprache: am schlusse des Schuljahres 1917/1918. Cilli: Celeja, 1918.
Na Trnovljah bodo odkrili spominsko ploščo v spomin padlim. Celjski tednik, 27. 5. 1966, let. 21, št. 20, str. 4.
Odlok o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja z dne 1. 6. 1976. Uradni list SRS, 17. 6. 1976, let. 33, št. 16, str. 854–861.
Odlok o poimenovanju ulic na Hudinji z dne 22. 9. 1967. Uradni vestnik okraja Celje, 29. 9. 1967, let. 12, št. 24, str. 2.
Vurcer, J. Pomniki narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 v občini Celje: vodič po spominskih obeležjih. Celje: Muzej revolucije: Občinski sekretariat za družbene dejavnosti občine: Občinski odbor ZZB NOV, 1991.
Arhivska vira:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje 1902–1907, fol. 282. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00245/?pg=308
Zgodovinski arhiv Celje, SI_ZAC/0845 I. gimnazija v Celju, Glavni katalogi 1918/19–1919/20.
Spletni viri:
Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu. (citirano 18. 9. 2025). Dostopno na naslovu: http://partizanstvo.si/
Adalbert Jeraj. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 19. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/64958B5F-BE5D-4818-9498-0AC1AF396FEA (Zgodovina Slovenije – SIstory)
Marija Jeraj. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 19. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/6E41C6C4-E74A-4C52-9298-B596EA7D657B (Zgodovina Slovenije – SIstory)
Morda vas zanimajo tudi
Zvone ŽIGON
Mila VLASIĆ GVOZDIĆ