ŽONTAR, Jože

Gimnazijo je končal v Kranju, študij zgodovine pa na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1955 je diplomiral, leta 1977 pa je bil promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil v Državnem arhivu Slovenije kot arhivist. Izpopolnjeval se je v več nemških arhivih. V letih od 1972 do 1992 je bil ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana, nato pa je do upokojitve leta 1999 vodil Center za strokovni razvoj pri Arhivu republike Slovenije. Leta 1997 je prejel naziv arhivski svetnik.
V skrbi za napredek arhivske službe si je prizadeval za izdelavo splošnega pregleda vsega ohranjenega arhivskega gradiva v Sloveniji (urednik Vodnika po arhivih Slovenije, 1965), nato pa z organizacijo splošne arhivske službe, ki bi zajela vso republiko. S tem v zvezi je kot ravnatelj arhiva preoblikoval mestni arhiv ljubljanski v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Ta se je razširil na vso osrednjo Slovenijo z enotami v Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji (1973). K nadaljnjemu razvoju arhivske službe v Sloveniji je več desetletij prispeval z oblikovanjem osnov arhivske zakonodaje v Sloveniji, posebno še pri pripravi normativnih aktov, ki se nanašajo na strokovno delo (utemeljitve v Arhivih 1981, 1982, 1991). Strokovnemu napredku je bila namenjena tudi Žontarjeva dejavnost v Arhivskemu društvu Slovenije ter Zvezi arhivskih društev Jugoslavije.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil habilitiran leta 1978 za docenta. Leta 1985 je bil izvoljen za izrednega in leta 1990 za rednega profesorja na oddelku za zgodovino. Tam je predaval arhivistiko in upravno zgodovino ter z njo povezan razvoj karakterističnih zvrsti arhivskega gradiva do konca šolskega leta 1999/2000. S svojimi razpravami, ki jih je strnil v knjigo Arhivska veda v 20. stoletju (2003), je mnogo prispeval k razvoju arhivistike kot samostojne vede. V letih 1988-1996 je bil član komiteja Mednarodnega arhivskega sveta za vprašanja arhivskega šolanja. Žontar je uspešno združil raziskave iz arhivistike z upravno zgodovino. Glavni delež je prispeval tudi k upravno-zgodovinskem pregledu notranjeavstrijskih dežel do leta 1918.
Kot zgodovinarja je Žontarja zanimala tudi krajevna zgodovina. S prispevki za Ljubljano in za območja Gorenjske je sodeloval v številnih krajevnih zbornikih. Bil je odgovorni urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino (1972-1978) ter član uredniškega odbora Kranjskega zbornika.

Vir: zapis Jožeta Žontarja, Kranj, marec 2011