Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

ŽIGON, Avgust

ŽIGON Avgust
Foto: Arhiv Wikipedija

Foto galéria

Született:
8. January 1877, Ajdovščina
Elhunyt:
15. July 1941, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Po končani gimnaziji v Gorici je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa umetnostno zgodovino, filozofijo, klasično filologijo in slavistiko v Gradcu. Od 1903 do 1905 je kot suplent učil slovenščino, latinščino in nemščino na gimnaziji v Kranju in v Gorici ter na učiteljišču v Ljubljani. Nato je nadaljeval študij umetnostne zgodovine in slovenske književnosti, delal na umetnostnozgodovinskem inštitutu v Gradcu in tam leta 1909 doktoriral z razpravo o slikarstvu Leonarda da Vincija na primeru slike Madona v votlini. Leta 1910 se je zaposlil v ljubljanski Licejski knjižnici (danes NUK), kasneje je bil imenovan za ravnatelja. Leta 1925 je bil prisilno upokojen. Posvečal se je literarnim študijam, v začetku druge svetovne vojne pa je padel kot naključna žrtev italijanske okupacijske patrulje.
Že med študijem je začel raziskovati Prešernovo pesniško delo in življenje, zvezo z Matijem Čopom ter literarno in kulturnozgodovinsko problematiko njegove dobe. Odkrival, objavljal in komentiral je več pomembnega dokumentarnega gradiva. Največ zanimanja pa je vzbudila njegova teorija o arhitektonski zgradbi Prešernovih pesmi. Njegovi nazori so naleteli tako na odobravanje, še več pa na nasprotovanje in tako razdelili strokovno javnost. Njegov znanstveni opus sestavljajo kritične izdaje literarnih tekstov, biografski, bibliografski in zgodovinsko-faktografski članki ter problemske razprave o literarnoteoretičnih in estetskih vprašanjih. Ukvarjal se je tudi z Levstikom in njegovo dobo.
Njegovo delo je precej obsežno, vendar je bil v svojem slogu prizadet in bojevit, piker in nekomunikativen, kar je tudi prispevalo k ostri kritiki njegovega dela.

Bibliografija
Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Ljubljana: Slovenska matica, 1903.
Avgust Žigon objavlja zapuščinski akt Prešernov. Kranj: [samozal.], 1904.
«Lél – moj kermar …« Dom in svet, 1905, 600 sl.
Letnica 1833 v Prešernovih Poezijah. Maribor: [s.n.], 1906.
Tercinska arhitektonika v Prešernu. Ljubljana: Slovenska matica, 1906.
Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1907.
Tretjinska arhitektonika v Prešernu. Ljubljana: Slovenska matica, 1907.
Levstikovo delo za Prešerna. Slovan 12, 14, 1914, 1916, 283 sl., 233 sl.
Čopova biblioteka: nov pogled v akademijo »Kranjske zhbelize«. Slovan 15, 1917, 88. sl.
Krst pri Savici: (iz nameravanega predgovora k Prešernovi čitanki). Ljubljana: Ljubljanski zvon, 1918.
Prešernova čitanka: v dveh knjigah. Kot komentar k izdaji iz leta 1847. Prevalje: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1922.
Fr. Potočnik iz svojih spominov o Prešernu /Krst pri Savici v cenzuri / Prešernova Zdravica. Francè Prešéren poet in umetnik. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, 1925.
Prešernova Zdravica. Dom in svet, 1925.
Krajnska Zhbeliza v cenzuri. V Ljubljani: Katoliško tiskovno društvo, 1926.
Lepa Vida. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo,1927.
Novi prispevki. Ljubljana: Katoliško tiskovno društvo, 1936.

Obširneje o njegovem delu in pomenu njegovega dela glej Slovenski biografski leksikon.

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 18. Gorica, 1992
Slovenski biografski leksikon. Geslo: Žigon, Avgust
Osebnosti. Veliki slovenski biografski leksikon. 2009, geslo: Žigon, Avgust

A bejegyzés szerzője: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Az első bevitel dátuma: 6. 8. 2013 | Utolsó módosítás: 17. 8. 2020
Zdenka Žigon. ŽIGON, Avgust. (1877-1941). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 9. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/zigon-avgust/
Hiba bejelentése