V osnovno šolo je hodil v Stražišče pri Kranju. Na materino pobudo se je vpisal v gimnazijo v Kranju. Na lastno željo pa se vključil v vajeniško šolo v nekdanji Jugočeški in si pridobil poklic leta 1947.
Med 2. svetovno vojno je bil v partizanih v Prešernovi brigadi.
Po njej je dve leti delal kot evidentičar v krajevnem ljudskem odboru Bitnje.
Po ukinitvi tega odbora je delal v Iskri do leta 1960. Nato ga je občinska oblast poslala za direktorja v Kovinarja. Po 10 letih pa se je to podjetje razširilo in preimenovalo v Ikos. On je ostal v njem še 14 let do upokojitve leta 1984.
Zelo rad raziskuje zgodovino, zlasti o domačem kraju bi rad odkril kar največ.
Še do pred nekaj leti je vestno pisal dnevnik, hrani ogromno dokumentov, časopisnih izrezkov, podatkov, ki bodo morda koristili prihodnjim rodovom, ko
bodo brskali po preteklosti. Vse še dela ročno in njegov »internet« je nekaj posebnega. Gre za podatke, ki jih ima po geslih shranjene v ovojnicah. Z leti se je nabralo že čez 1200 gesel.
Predvsem pa ima doma obsežno knjižnico. Leta 1947 je bi eden od ustanoviteljev bitenjske knjižnice. Nato je bil knjižničar 12 let. Kasneje pa sta bili tu knjižničarki še njegovi hčerki.
V organizaciji zveze borcev opravlja tajniške posle. Sodeluje tudi pri urejanju partizanskih spomenikov, npr. v Rovtu.
D. Zavrl Žlebir: Legendarne Bitnje, Intervju, Lojze Zavrl, osemdesetletnik, Informator 20 september 2007, str. 13 in 16
A. Hartman: Knjige imajo v rodu, Kranjčanka, februar 2006, str. 20