ZAPLOTNIK, Nejc

V rojstnem Kranju je končal osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani je dva semestra študiral na Filozofski fakulteti, pozneje pa presedlal na Fakulteto za telesno kulturo, kjer je večidel študiral ob delu. Nekaj časa je delal na kranjski Službi družbenega knjigovodstva, pet let pa je bil učitelj športne vzgoje na OŠ Staneta Žagarja v Kranju.

V vrste alpinistov je stopil leta 1969, kmalu je postal alpinist in gorski reševalec, v alpinistični šoli pa je deloval kot inštruktor. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osem-tisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

Zgodovina slovenskega alpinizma uvršča Nejca Zaplotnika med začetnike ekstremnega alpinističnega smučanja čez stene. Presmučal je severno steno Kočne, Skute, spustil se je z Mlinarskega sedla, z vrha Triglava, s strehe Jalovca.

Najpomembnejši del Zaplotnikovega alpinističnega udejstvovanja so odprave v Himalajo in Karakorum. Celotno alpinistično udejstvovanje je leta 1977, s soplezalcem Andrejem Štremfljem, kronal z vzponom na Everest (8848 m). Kot prva Slovenca sta stala na najvišji gori sveta. Tragično je umrl pod južno steno osemtisočaka Manasluja v Himalaji.

Nejc Zaplotnik je imel izreden dar za pisanje. Pisal je članke v Planinskem vestniku in Alpinističnih razgledih. Njegova knjiga – Pot je postala nepogrešljiv del kakovostne planinsko-alpinistične literature.