Je konjiški kipar in eden najzanimivejših ustvarjalcev, ki je v kiparstvu sledil konjiškim vplivom t.i. podeželske smeri. Predstavljal je vidno konjiško osebnost, saj ga kar desetkrat najdemo kot pričo ob porokah trških obrtnikov. Kot nadaljevalcu »Pogačnikove smeri« v Zamlikovih delih zasledimo močno sorodnost s kiparjem Mihaelom Pogačnikom. Razliko med drugim predstavljajo snopi oblačilnih gub, ki so pri Zamliku močneje razpršeni. Arhaični nasmešek, ki ga srečamo pri Pogačniku, pri Zamliku preide v ostre, asketske poteze in skoraj srepe poglede. Njegova dela so ohranjena v Konjicah in okolici, zlasti v cerkvah na obronkih južnega Pohorja. Zamlikovo največje in hkrati najboljše delo predstavlja veliki oltar v cerkvi svete Neže na Brinjevi Gori pri Zrečah, kjer je na oltar postavil kar štiriintrideset figur. Njegovo delo sta tudi znamenji v konjiškem trgu: steber z Brezmadežno in kip svetega Florjana s štirimi svetniki – priprošnjiki zoper kužne bolezni in nadloge. Poleg teh se mu pripisuje še veliko umetniških del, ki si jih lahko ogledamo v cerkvah na Jerneju, Prihovi, Ločah, Vitanju, Razvanju pri Mariboru in še kje.
S. Vrišer: Zamlik (Camlik) Franc, v: Slovenski biografski leksikon, 14. zvezek, Ljubljana 1986, str. 762–763
