Rojena je bila kot Angela Antonija Zalokar očetu Antonu in materi Frančiški z dekliškim priimkom Novak. Predšolska leta je preživljala s starši in starejšo sestro Frančiško Gabrijelo v rodnih Moškanjcih, kjer je bil oče zaposlen na tamkajšnji železniški postaji, vse dokler se ni družina preselila v Gradec. Tam je pričela s šolanjem in prišla v stik z gledališčem preko dramske šole in igranja v šolskih predstavah. Sprva je opravila zasebno izobraževanje v Gradcu pri priznani gledališki igralki Lori Weiser (1928–1931), nato pa še v Berlinu pri profesorici Margarete Langen (1935–1938).
Od leta 1928 je bila zaposlena v graškem mestnem gledališču in že pri petnajstih letih nastopila v igri Gerharta Hauptmanna Hanneles Himmelfahrt, nato pa je delovala v Breslavu, Münchnu in po letu 1933 v nemškem gledališču v Berlinu. Z upodobitvijo klasičnih ženskih dramskih likov je blestela na odrih v Münchnu, Konstanci, Zürichu, Kasslu, Göttigenu, Hamburgu, Dunaju, Salzburgu in v okviru gostovanja v Franciji in Monaku.
V tridesetih letih 20. stoletja je odigrala tudi v nekaj filmih, in sicer v Der Schwarze Walfrisch (1934), Hohe Schule (1934), Das Mädchen Johanna (1935), Mädchenpensionat (1936), Der zerbrochene Krug (1937) in Die Hochzeitsreise (1939). Med drugo svetovno vojno se je posvetila predvsem nastopanju na odrih, kar pa se po vojni ni bistveno spremenilo. Odigrala je le še v nekaj filmih, kot so Weißes Gold (1949), Gespenster (1966), Der Fußgänger (1973), Das Fräulein von Scuderi (1976) in Der lebende Leichnam (1981) ter nastopila kot gostja v nekaterih epizodah priljubljenih televizijskih nadaljevank, in sicer v Der Kommissarju in Derricku. Prisostvovala pa je tudi pri sinhronizaciji filmov in radijskih igrah. Do smrti je bila poročena z igralcem Arminom Dahlenom.
Angela Salloker (1913–2006). (citirano 7. 1. 2022). Dostopno na: https://www.cyranos.ch/smsall-e.htm.
Angela Salloker (1913–2006). (citirano 6. 1. 2022). Dostopno na: https://www.imdb.com/name/nm0758618/.
Angela Salloker. (citirano 7. 1. 2022). Dostopno na: http://www.steffi-line.de/archiv_text/nost_buehne/19s_salloker.htm.
Zupanič, K. »O, ta čudoviti doživljaj … Kino! Film! Vrtiljak napetosti senzacij, globina in pretresljivost dram, brezprimerna kronika burkastih zgodb, slike preteklosti …!«, 120 let od prve kinopredstave na Ptuju. V: Kino je vedno dobra ideja, 120 let od prve kinopredstave na Ptuju, 2017, str. 29–30.