Foto galéria
Odraščala je v Metliki, vso osnovno šolo je bila odličnjakinja in sodelovala v mnogih krožkih. V Črnomlju je leta 1984 končala gimnazijo, bila je urednica šolskega časopisa Mozaik in literarne predloge Plamen ter vodja filmskega krožka. Leta 1984 je naredila sprejemni izpit za filmsko in televizijsko režijo na AGRFT v Ljubljani, kjer je prejela štipendijo za nadarjene. Zaradi finančne stiske AGRFT je njena generacija diplomske filme uspela posneti šele v samostojni Sloveniji, diplomirala je leta 1996.
Za kratki igrani film Balkanski revolveraši (1991) je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je čez poletja delala kot tajnica režije pri cf Živela svoboda (Rajko Ranfl, 1987) in Remingtonu (Damjan Kozole, 1988) ter si kupila svojo prvo video kamero, s katero je posnela zanimive materiale, tudi v Beli krajini.
Njen prvi dokumentarec meseca na TV Slovenija (danes RTVSLO) je bil Judje na Slovenskem (1989), sledil je Volite mene, ja vas mam rad – o prvih neodvisnih volitvah 1990 v Metliki in o metliški alternativni sceni v 80. letih, v katero je bilo vključena tudi Weissova.
Leta 1993 je prejela evropsko štipendijo Nipkow program v Berlinu, kjer je živela dve leti. Leta 1998 je s sestro Ido Weiss ustanovila produkcijsko podjetje Bela film, leta 2010 pa še Zavod Maja Weiss, zavod za kulturne dejavnosti in izobraževanje. Več kot 25 let je 100 % samozaposlena v kulturi, zdaj pa je že deveto leto 60 % zaposlena na Ekonomski šoli Novo mesto, višji strokovni šoli v Novem mestu kot predavateljica Projektnega dela v video produkciji in Medijskega sporočanja; 40 % pa je samozaposlena kot režiserka.
Do zdaj je posnela več kot petdeset filmov različnih dolžin in žanrov, z izbranimi tematikami (žrtve totalitarnih režimov, ostanki nekdanje skupne države, delavski razred, nacionalizmi, meje, ksenofobija, vojne, begunci, ukradeni otroci, ekologija, socialne teme itd.). V svojih delih pogosto angažirano obravnava različna družbenopolitična vprašanja, zaradi česar se prišteva med filmske aktiviste. Je prva slovenska režiserka celovečernega 35 mm igranega filma za velika platna Varuh meje (2002), ki je bil poleg prejetih nagrad nominiran tudi za Fassbinderjevo nagrado – evropska odkritja, Evropske filmske akademije.
Največji mednarodni uspeh na področju dokumentarnega filma je doživela Cesta bratstva in enotnosti (1999), ki je na IDFI v Amsterdamu, najpomembnejšem festivalu za dokumentarne filme na svetu, prejela nominacijo nagrade Silver Wolf, s katero je bil film uvrščen med tri najboljše celovečerne digitalno posnete dokumentarce na svetu.
Mednarodno uspešna in nagrajevana sta bila tudi Fant, pobratim smrti in Fant, pobratim smrti 2, v katerih se je spoprijela s posledicami jedrske katastrofe v Černobilu. Trije filmi o Sudanu (Nuba, čisti ljudje; Dar Fur, vojna za vodo; Oči in ušesa Boga), ki jih je ustvarila v soavtorstvu s Tomom Križnarjem, so bili prikazani in nagrajevani po vsem svetu.
Filmi režiserke Maje Weiss, ki so nastali v produkciji RTVSLO, so bili izbrani kot najboljša televizijska dela v Evropi v tekmovalni program Prix Italia (Fant pobratim smrti, 1992) in Prix Evropa (TV serija Novi svet, 2003, TV film Skriti spomin Angele Vode, 2009 ), drama Vaški učitelj (1993) pa je prejela nagrado Antena Hungaria za najboljšo tv dramo srednjeevropskega prostora.
Doma in v tujini nagrajevani kratki igrani film Adrian (1998) so predvajali na nemški, danski in španski televiziji, kratki igrani Child in time (2004) pa se je uvrstil med 6 izbranih med tisoč prijavljenimi v tekmovalni program Berlinskega filmskega festivala 2005.
Med letoma 2005 in 2007 je bila predsednica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, 2010-2012 članica Sveta Zavoda AIPA k.o., od 2003 je članica Evropske filmske akademije, od 2005 Društva slovenskih režiserk in režiserjev, od 1990 Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, danes Zveza DSFU. Je članica različnih domačih in mednarodnih žirij in strokovnih komisij.
Več kot 30 let je mentorica delavnic dokumentarnega filma za mlade po Sloveniji. V devetdesetih letih je imela za dijake na srednji šoli v Črnomlju vsak teden filmski krožek, kjer so posneli film Oton Župančič in Belokranjci, ki ga je prikazal tudi Vaš Kanal. Izvedla je pet filmskih delavnic za odrasle s posebnimi potrebami, nastali so filmi, ki so dostopni na you tube. Že 9 let je mentorica študentskih filmov na ESNM, VSŠ in mentorica 17 diplomskih del in filmov, ki so prikazani tudi v javnosti. Bila je tudi somentorica magisterija Mihi Mohoriču, ki sodi med najboljše dokumentariste mlajše generacije. Leta 2007 je bila pobudnica ustanovitve Filmskega tabora Kolpa za OŠ in dijake v Beli krajini, 15 let je delovala kot mentorica za dokumentarni film; vsako leto posnamejo kratki dokumentarni film, ki se javno predvaja in je dostopen na youtube. Nasledila jo je Metličanka, filmska in tv režiserka Ema Muc, ki je bila kot dijakinja na tem taboru v dokumentarni delavnici. Dokumentarni film Življenje ob mejni reki Kolpi (2012) je med 20 dokumentarci prejel na Hrvaškem nagrado za najboljši film, ki je nastal v okviru projektov čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška na temo »Otroci in mladi ne poznajo meja«.
V sklopu častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 je svetovno premiero doživel njen film Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, prvi slovenski v celoti arhivsko kolorirani celovečerni dokumentarec. Film prinaša ganljive in pretresljive zgodbe četverice slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne.
Z možem Petrom Braatzem, nemškim filmarjem in glasbenikom, ima dva otroka. Sin August Adrian Braatz je filmski režiser, skladatelj in izvajalec filmske glasbe ter DJ, hči Larissa Braatz je plesalka in igra v alternativnem teatru. Vsi skupaj sodelujejo tudi v različnih kreativnih vlogah v filmskih projektih Maje Weiss.
S Petrom Braatzom sta bila leta 2005 gosta filmskega festivala Crossing Europe, kjer sta imela retrospektivo svojih filmov v Linzu in na Dunaju. Skupaj sta v soavtorstvu posnela več dokumentarcev, tudi trilogijo o Sloveniji v devetdesetih, v samostojni Sloveniji sta bila prva, ki sta ko-producirala filme med Slovenijo in Nemčijo; prvi je bil dokumentarec Na poti nazaj (1994). Kot zanimivost: oddaja Slovenski magazin – o Beli krajini (1996), ki jo je producirala RTVSLO, prikazovana pa je bila na evropski tv mreži 3 sat, je imela v vlogi moderatorja oddaje Petra Braatza, oddajo pa je režirala in besedilo napisala Maja Weiss.
Režija
Mali Rus, študijski dokumentarni film, 1986
Dež, študijski igrani film, 1987
Volite mene, dokumentarni TV film, 1990
Balkanski revolveraši, študijski igrani film, 1991
Fant, pobratim smrti, dokumentarni film, 1992
Vaški učitelj, tv drama, 1993
Na poti nazaj, celovečerni dokumentarni film, 1994
Trst na meji, celovečerni dokumentarni TV film, 1995
Adrian, kratki igrani film, 1998
Cesta bratstva in enotnosti, celovečerni dokumentarni TV film, 1999
Nuba, čisti ljudje, dokumentarni film, 2000
Foto film 2001, dokumentarni film, 2001
Varuh meje, celovečerni igrani film, 2002
Novi svet, TV nadaljevanka, 2003
Child in time, kratki igrani film, 2004
Pod Prešernovo glavo, kratki dokumentarni TV film, 2004
Foto Joco Žnidaršič, Neznosna lahkost fotografiranja, dokumentarni portret, 2005
Hočem osvojiti svet – Portret igralke Marije Vere, dokumentarni portret, 2006
Instalacija ljubezni, celovečerni igrani film, 2007
Občutek za veter, dokumentarni portret film, 2008
Skriti spomin Angela vode, celovečerni igrani TV film, 2009
Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, dokumentarni film, 2011
Fant, pobratim smrti 2, dokumentarni film, 2012
Oči in ušesa boga, celovečerni dokumentarni film, 2012
Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci, celovečerni dokumentarni, 2014
Odstiranje pogleda z Mirjano Borčić, 2017
My Way- med iskanim in najdenim svetom, celovečerni dokumentarni, 2018
Beli bojevnik v črni obleki, celovečerni dokumentarni, 2021
Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, celovečerni dokumentarni, 2023
Scenarij
Mali Rus, študijski dokumentarni film, 1986
Dež, študijski igrani film, 1987
Volite mene, dokumentarni film, 1990
Balkanski revolveraši, kratki igrani film, 1991
Na poti nazaj, celovečerni dokumentarni film, 1994
Trst na meji, celovečerni dokumentarni film, 1995
Adrian, kratki igrani film, 1998
Cesta bratstva in enotnosti, celovečerni dokumentarni, 1999
Nuba, čisti ljudje, dokumentarni film, 2000
Foto film 2001, dokumentarni film, 2001
Varuh meje, celovečerni igrani film, 2002
Pod Prešernovo glavo, kratki dokumentarni film, 2004
Child in time, kratki igrani film, 2004
Foto Joco Žnidaršič, Neznosna lahkost fotografiranja, dokumentarni portret, 2005
Hočem osvojiti svet – Portret igralke Marije Vere, dokumentarni portret, 2006
Instalacija ljubezni, celovečerni igrani film, 2007
Občutek za veter, dokumentarni portret, 2008
Dar Fur – Vojna za vodo, celovečrni dokumentarni film, 2008
Skriti spomin Angele Vode, celovečerni igrani TV film, 2009
Odkrivanje skritega spomina Angele Vode, dokumentarni film, 2011
Vedno mlada Slovenija, dokumentarni film, 2011
Fant, pobratim smrti 2, celovečerni dokumentarni film, 2012
Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci, celovečerni dokumentarni film, 2014
Odstiranje pogleda z Mirjano Borčić, dokumentarni portret, 2017
My Way- med iskanim in najdenim svetom, celovečerni dokumentarni film, 2018
Beli bojevnik v črni obleki, celovečerni dokumentarni film, 2021
Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, celovečerni dokumentarni film, 2023
Asistent režije
Ječarji, celovečerni igrani film, 1990
Srčna dama, celovečerni igrani film, 1991
Peklenski načrt, televizijski igrani film, 1992
Tajnica režije
Živela svoboda, celovečerni igrani, 1987
Remington, celovečerni igrani, 1988
Direktor fotografije
Cesta bratstva in enotnosti, celovečerni dokumentarni TV film, 1999
Montaža
Fant, pobratim smrti 2, dokumentarni film, 2012
Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci, dokumentarni film, 2014
Producent
Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci, celovečerni dokumentarni film, 2014
Odstiranje pogleda z Mirjano Borčić, dokumentarni portret, 2017
My way 50-med iskanim in najdenim svetom, celovečerni dokumentarni film, 2018
Zdravnik, detektiv in gospodična, kratki doku-igrani, 2020 (v koprodukciji z Društvo ASPI, Adrian film, KUD Pozitiv)
Pozitivno! 10 let Društva ASPI, kratki dokumentarni film, 2021 (v koprodukciji Društvo ASPI, Adrian film)
Ne moremo spati, kratki igrani film, 2022 (v koprodukciji Društvo ASPI, KUD Pozitiv)
Sanjal sem …, kratki dokumentarni film, 2024 (v koprodukciji Društvo ASPI, Adrian film)
zlata nagrada Metod Badjura (žirije) za režijo Balkanski revolveraši (1991), (DSFU – Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev)
Badjurova nagrada za vrhunske dosežke na filmskem področju Maji Weiss, (DSFU – Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, 1992)
Prešernova nagrada UL AGRFT za kratki film Balkanski revolveraši (1991), (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1992)
Zlata ptica za najboljši dokumentarni film Fant, pobratim smrti (1992), (Liberalna akademija, 1992)
zlata nagrada Metod Badjura za režijo Fant, pobratim smrti (1992), (DSFU – Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev)
Srebrni golob žirije – Fant, pobratim smrti (1992), (DOK Leipzig, 1992)
srebrna plaketa žirije – Adrian (1998), (Chicago International Film Festival, 1998)
nagrada žirije za najboljši kratki film Adrian (1998), (FSF – Festival slovenskega filma, 1998)
nagrada Darko Bratina za izjemen doprinos Maja Weiss, (Omaggio a una Visione Film Festival, 1999)
nagrada Canal+ za najboljši kratki film Adrian (1998), (Festival international de films de femmes de Créteil, 1999)
FIPRESCI posebna omemba kritiške žirije – (kratki) Adrian (1998), (FIPRESCI – Fédération Internationale de la Presse Cinématographique)
nagrada žirije za televizijsko igrano/dokumentarno delo Cesta bratstva in enotnosti (1999), (FSF – Festival slovenskega filma,1999)
plaketa Dokumentarno ime (častna) za posebne dosežke Maja Weiss, (DOKUDOC, 2020)
Viktor žirije za dokumentarno TV-oddajo Oči in ušesa boga (2012), (Akademija viktor, 2013)
Viktor žirije za dokumentarni film Dar Fur – Vojna za vodo (2008), (Akademija viktor, 2010)
Viktor žirije za igrani film Skriti spomin Angele Vode (2009), (Akademija viktor, 2010)
posebno priznanje žirije za celovečerni film Instalacija ljubezni (2007), (Trieste Film Festival, 2008)
priznanje posebne žirije – (človekove pravice) Dar Fur – Vojna za vodo (2008), (Amnesty International, podeljeno na Durban International Film Festival, 2008)
nagrada žirije za najboljši dokumentarni film Dar Fur – Vojna za vodo (2008), (Ecozine Festival Internacional de Cine y Medio Ambiente de Zaragoza, 2008)
posebna omemba žirije Dar Fur – Vojna za vodo (2008), (DokMa – Mednarodni filmski festival dokumentarnega filma Dokumentarci v Maribor, 2008)
Viktor žirije za dokumentarno TV-oddajo Foto portret Joco Žnidaršič (2005), (Akademija viktor, 2006)
Viktor žirije za igrano TV oddajo Balkanski revolveraši (1991), (Akademija viktor, 2004)
nagrada žirije za najboljši film (prvenec) Varuh meje (2002), (Miami Gay and Lesbian Film Festival, 2002)
Vesna žirije za režijo Varuh meje (2002), (FSF – Festival slovenskega filma, 2002)
nagrada Manfred Salzgeber (žirije) za najboljši evropski film Varuh meje (2002), (Berlinale – Internationale Filmfestspiele Berlin, 2002)
nagrada žirije za najboljši film (prvenec) Varuh meje (2002), (San Francisco International Lesbian & Gay Film Festival, 2002)
nagrada žirije za televizijsko igrano/dokumentarno delo Nuba, čisti ljudje (2000), (FSF – Festival slovenskega filma, 2000)
Kamera Alpin in Gold (žirije) za najboljši etnografski film Nuba, čisti ljudje (2000), (Mountainfilm Graz, 2000)
Viktor žirije za kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano televizijsko oddajo Cesta bratstva in enotnosti (1999), (Akademija viktor, 2000)
Maja Weiss: Baza slovenskih filmov. (citirano 2. decembra 2024). Dostopno na naslovu: https://bsf.si/sl/ime/maja-weiss/
Maja Weiss, Slovenija: Kinoatalje. (citirano 2. decembra 2024). Dostopno na naslovu: https://www.kinoatelje.it/poklon-viziji/nagrajenci/2015101516313468/maja_weiss_slovenija
Maja Weiss: Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. (citirano 2. decembra 2024). Dostopno na naslovu: http://old.dokudoc.si/arhivska/festival-dokudoc-2020/dokumentarno-ime-2020/
Film Maje Weiss o ukradenih slovenskih otrocih in rasnem eksperimentu nacistov: Rtvslo. (citirano 2. decembra 2024). Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/film-maje-weiss-o-ukradenih-slovenskih-otrocih-in-rasnem-eksperimentu-nacistov/685471
Maja Weiss – režiserka: Belafilm. (citirano 2. decembra 2024). Dostopno na naslovu: https://belafilm.si/wp-content/uploads/2015/09/MAJA_WEISS_reziserka_slo.pdf
Osebni podatki: Maja Weiss Braatz, oktober 2024