Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

WAMBRECHTSAMER, Ana

- Ana Wambrechtsamer, 1924. Foto: Benque u. Pitner Graz (?). Vir: Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje pod sig. F 404/2.

Foto galéria

Született:
4. July 1897, Planina pri Sevnici, Slovenija
Elhunyt:
4. August 1933, Gradec/Graz, Avstrija
Névváltozat:
Anna Wambrechtsamer; Anna Sigmundt
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:

Ana (Anna Maria) Wambrechtsamer se je rodila kot drugi otrok v družini trgovca Friedricha Wambrechtsamerja in Marije (roj. Rožanc), ki je bila hčerka davčnega uradnika iz okolice Celja. Oče, sicer rojen v Pragi, je izhajal iz celjske meščanske družine in je kupil hišo s posestvom v trškem naselju Planina pri Sevnici, kjer je vodil trgovino, njegova žena pa pošto. Doma so se med seboj pogovarjali nemško, a Ana se je naučila tudi slovenščine, ki jo je govorilo okoliško kmečko prebivalstvo. Po besedah Aleksandre Krofl je bila » … otrok narave, ljubila je živali, polja in travnike. Bila je tudi ljubljenka domačinov, vsa vrata so ji bila odprta.«

Leta 1903 je začela obiskovati ljudsko šolo na Planini. Tu je spoznala Roso Adamus, ki je spodbujala Anino domišljijo, predvsem pa je v njej prebudila zanimanje za zgodovino in literaturo. Leta 1908 je nadaljevala šolanje na meščanski šoli v Celju. Tu je prvikrat občutila nacionalne napetosti med nemško in slovensko govorečimi meščani. Naslednje leto so Wambrechtsamerji prodali posestvo na Planini in se preselili v Studence pri Mariboru (danes del mesta Maribor). Odtlej se je na Planino vračala le še občasno. V Mariboru je leta 1911 zaključila meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče, toda že kmalu (1913) je zbolela za hudo pljučnico, zaradi česar je prekinila svoje šolanje, nato pa ji je umrl še oče. Leta 1915 je obiskovala tečaj za poštno uslužbenko in telegrafistko ter se kot pripravnica zaposlila na pošti v Studencih, kjer je bila njena mati upravnica. Po razpadu avstro-ogrske monarhije sta se bili z materjo primorani preselili v St. Lambrecht na Zgornjem Štajerskem, kjer sta nadaljevali službeno pot. V bližnjem samostanu z bogato knjižnico se je lahko izobraževala. Leta 1920 se je zaposlila na pošti v Frauentalu, a bila že naslednje leto premeščena v Liebenau pri Gradcu. Poklic poštne uslužbenke ji ni bil nikoli blizu, silno si je želela postati pisateljica. Poleti 1922 se je poročila z dvajset let starejšim poštnim uradnikom Hansom Sigmundtom in se po dveh letih od njega ločila. Ob poroki je pustila službo na pošti in se končno bolj posvetila pisanju. Kasneje je bila v razmerju z novinarjem Johannom Buchenauerjem, a se je tudi z njim razšla. Obe vezi sta bili zanjo precej nesrečni. Umrla je v Gradcu leta 1933 zaradi odpovedi srca in je pokopana na Planini pri Sevnici.

Uveljavila se je zlasti kot pisateljica v nemškem jeziku, čeprav je pisala tudi v slovenščini. Najprej je objavljala v celjskem časopisu Deutsche Wacht, kjer jo je podpiral urednik Franz Schauer. Pesmi, črtice, podlistke, zgodovinske povesti in študije je kasneje objavljala (deloma so izšli posthumno) še v celjskih (Cillier Zeitung, Deutsche Zeitung) in graških časopisih Heimgarten in Tagespost. Med bivanjem v Gradcu je v deželnem arhivu proučevala arhivsko gradivo, med katerim je iskala vire za kroniko rojstnega kraja (Kronika planinskega gradu in trga). V graškem arhivu je tako odkrila tudi veliko gradiva o grofih Celjskih. Tej temi se je posvetila v svojem osrednjem in najbolj prepoznavnem delu – zgodovinskem romanu Danes grofje Celjski in nikdar več in v krajših proznih delih: Die letzte Gräfin von Cilli (Zadnja celjska grofica) in Graf Friedrich II. als Gönner der Stadt Cilli (Grof Friderik II. kot zaščitnik mesta Celja). Roman o celjskih grofih je izšel tik pred njeno smrtjo pri graški založbi Leykam in prvič v slovenskem jeziku v prevodu Nika Kureta leta 1940. Roman je v obeh jezikih dosegel širok krog bralcev in doživel izjemen uspeh. Pisala je tudi pesmi in prevajala. V slovenščino je prevedla svoji črtici Gospodič Jurij in Gospod Perfekt, v nemščino pa Župančičevo Veroniko Deseniško (ohranjeno v rokopisu) in Novačanovega Hermana Celjskega. Avtobiografski roman Reinhold der Grenzer je ostal nedokončan.

Njena bibliografija obsega 22 leposlovnih del, 30 pesmi in 10 zgodovinskih člankov. V slovenskem jeziku so bila objavljena naslednja dela: članek Planina in njeni prvi gospodarji, roman Danes grofje Celjski in nikdar več, dramsko besedilo Za staro pravdo, zbirka pesmi, objavljena v zborniku Planina v pesmi in besedi, Kronika planinskega gradu in trga in povest Guzej. Veliko njenega gradiva je še neobjavljenega in ga danes hranijo v Deželni knjižnici v Gradcu (Steiermärkische Landesbibliothek). Del tega gradiva v obliki fotokopij hrani tudi Osrednja knjižnica Celje.

Literarni opus Ane Wambrechtsamer je tesno povezan predvsem z njenim osebnim življenjem in doživljanjem sveta. Pisala je o stvareh, ki jih je poznala in imela rada (domači kraj in njegovi prebivalci, navade in običaji, zgodovina). Želela je, da bi njena dela postala most za premostitev napetosti med dvema narodoma in dvema kulturama, ki ju je hotela zbližati s pisanjem. Takratni čas nacionalnih konfliktov med Slovenci in Nemci ji v njenih prizadevanjih ni bil naklonjen.

O njenem življenju in delu je leta 1993 izšel zbornik Ana Wambrechtsamer: 1897–1933, ki ga je uredila Aleksandra Krofl. Na Planini pri Sevnici so ji leta 1935 na njeni rojstni hiši odkrili spominsko ploščo z reliefnim portretom, ki je delo Nikolaja Pirnata. Tam je tudi pisateljičin kip, ki ga je izdelal Ivo Vrečko.

Knjige Ane Wambrechtsamer v slovenščini:
– Kronika planinskega gradu in trga, 1928 (1929), 1995
– Za staro pravdo: zgodovinska igra v šestih slikah iz časa kmečkih bojev, 1938
– Danes grofje Celjski in nikdar več: zgodovinski roman, 1940, 1957, 1962, 1963, 1977, 1992, 2014
– Guzej: povest iz spodnještajerskega hribovja, 2013

Knjige Ane Wambrechtsamer v nemščini:
– Heut Grafen von Cilly und nimmermehr: historischer Roman, 1933, 1942, 1943, 1945, 1978, 1997
– Das Glücksspiel des Grafen Tattenbach und andere historische Erzählungen, 1935

Ana Wambrehstsamer: 1897-1933: [zbornik]. Planina pri Sevnici: Turistično društvo, 1998.
Čeh Steger, J. Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur. Slavia Centralis, 2020, let. 13, št. 2, str. 149–161.
Krofl, A. Ana Wambrechtsamer. V: Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 327–330.
Kuret, N. Ob 50 – letnici smrti Ane Wambrechtsamerjeve, avtorice romana o celjskih grofih. Delo, 1983, let. 25, št. 196, str. 8–9.
Kuret, N. Wambrechtsamer Ana. V: Slovenski biografski leksikon: četrta knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 664.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: 2. knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1300.
Rataj, J. Od poštne uslužbenke do zgodovinarke (Življenjska zgodba Ane Wambrechtsamer). V: Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september-2. oktober 2004. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004, str. 223–226.
Spletni viri:
Matricula Online: Poročna knjiga Sv. Vid na Planini 1875–1905, pag. 75. (citirano 30. 12. 2020). Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-vid-na-planini/03732/?pg=77.
Matricula Online: Rojstna knjiga Sv. Vid na Planini 1875–1901, pag. 197. (citirano 30. 12. 2020). Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-vid-na-planini/03721/?pg=196.
Matricula Online: Mrliška knjiga Graz – St. Leonhard 1933–1938, pag. 31. (citirano 30. 12. 2020). Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/graz-seckau/graz-st-leonhard/517/?pg=17.

A bejegyzés szerzője: Anica Gubenšek Gračnar, Osrednja knjižnica Celje
Az első bevitel dátuma: 31. 12. 2020 | Utolsó módosítás: 31. 12. 2020
Anica Gubenšek Gračnar. WAMBRECHTSAMER, Ana. (1897-1933). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/wambrechtsamer-ana/
Hiba bejelentése