objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje

Vreže je bil rojen v kraju Bobovo blizu Šmarja pri Jelšah kot šesti od osmih otrok. Zaradi skromnih socialnih razmer ne bi mogel niti pomisliti na šolo, če ne bi bilo strica Janeza, duhovnika in profesorja na pedagoški gimnaziji v Mariboru. Jurče je po končanem petem razredu v Šmarju odšel v Maribor, opravil izpite za klasično gimnazijo, toda glasba ga je potegnila na učiteljišče.

Stric ga je podprl in mu celo sam nudil osnove glasbene izobrazbe. Na učiteljišču ga je poučeval Hinko Druzović, pri njem pa je Vreže obiskoval tudi šolo Glasbene matice. V drugem letniku je že vodil šolski pevski zbor, pripravil spevoigro Kovačev študent, v letih 1924–1926 pa na učiteljišču vodil tudi oktet. Igral je klavir in violino in tudi sam pel pri Pevskem zboru Glasbene matice in Mešanem pevskem zboru Maribor.

Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Šoštanju, kjer je takoj postal tudi zborovodja in decembra 1926 so otroci že prvič nastopili. Zborovodstvo je zaznamovalo tudi njegovo služenje vojaškega roka in ponovno šolsko delo v Šoštanju. V šolskem letu 1936/37 se prvič omenja zbor Zvonček, ki je poleg Slavčka iz Trbovelj postal eden najboljših slovenskih mladinskih zborov. Vodil ga je do novembra 1940. V povezavi z Maksom Pirnikom je leta 1936 ustanovil Društvo mladinskih pevovodij v Mariboru z namenom, da razširijo mladinsko zborovodstvo na vse šole in gojijo sodobno glasbo s socialno tematiko. V društvu so izdali tri zvezke Mladinski zbori. To je bil prvi poskus načrtne organizacije mladinskega zborovodstva, ki ga je nadaljeval takoj po vojni z Mladinskim pevskim festivalom v Celju.

Pred vojno se je v Šoštanju veliko družil z delavstvom in vodil zbore Ivan Cankar (1933–1935), Vzajemnost (1936–1938) ter Šoštanjski oktet in bil zaradi socialističnih idej močno politično zaznamovan. Jeseni 1940 so ga premestili na skromno podeželsko šolo na Pečico pri Podsredi, kjer ni bilo nobenih možnosti za pevsko delo, kasneje pa v Avstrijo kot bančnega uslužbenca, kjer je ostal do konca vojne.

Po vojni se je po nekaj premestitvenih dekretih zaposlil na eni celjskih osnovnih šol in njegovo ponovno zborovodsko delo se je nadaljevalo. Vodil je več pevskih zborov, med drugim za Egonom Kunejem 10 let Celjsko pevsko društvo, ki se je preimenovalo KUD France Prešeren (1946–1956) in postal eden najtesnejših sodelavcev Mladinskega pevskega festivala v Celju. Že leta 1961 je začel zbirati mladinsko glasbeno literaturo, učbenike in priročnike za glasbeni pouk in vse to združil v festivalsko knjižnico. Iz tega fonda je nastala festivalska knjižnica kot del slovenskega študijskega centra za mladinsko glasbo. Nad 20 let je bil Vreže tudi vzoren tajnik učiteljskega pevskega društva Emil Adamič.

Zaradi izrazite delavnosti in predanosti glasbi so ga cenili tako njegovi pevci kot glasbeni strokovnjaki.