VOUK, Erika

Erika Vouk, pesnica in prevajalka, se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisala na študij psihologije in filozofije v Ljubljani. Študija ni zaključila, saj se je posvetila družinskemu življenju. Leta 1980 se je zaposlila v Mariborski knjižnici. V tem obdobju je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja  Tespisov voz, kar je v njej ponovno prebudilo umetniško žilico, ki jo je razvijala že kot gimnazijka. Takrat je svoje pesmi objavljala v gimnazijskem glasilu Mlada misel, po dolgih letih ustvarjalnega premora pa je ponovno začela pisati in leta 1984 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bela Evridika.
Do danes je v svoj pesniški opus nanizala deset pesniških zbirk za odrasle. Vsaka zbirka ima svoj tematski sklop, a vsem je skupen eros oziroma erotičen odnos do vsega, kar jo obdaja. Čeprav vse življenje živi v Mariboru, išče navdih v mediteranskem prostoru. Na Belem križu nad Piranom, v Domu društva pisateljev, kamor je nosila zapiske, je svojo končno obliko dobilo veliko njenih pesmi. Te so včasih nastajale več tednov, celo mesecev in so premišljene, prepoznavne po ritmu, glasovnem ujemanju ter uporabi kultiviranega jezika. Ob pesniških zbirkah za odrasle je izdala tudi pesniško zbirko za otroke z naslovom Nespančki.
Njene pesmi, ki so objavljene v domačih in tujih revijah ter prevedene v številne jezike, so še posebej nagovorile kantavtorja Petra Andreja. Nekatere izmed njih je uglasbil in objavil na dveh zgoščenkah. Prva z naslovom Valovanje je izšla leta 2003, druga, z naslovom Zatopato pa leta 2017. Njene pesmi so uglasbili tudi v okviru projekta Rokerji pojejo pesnike.
Ob literarnem ustvarjanju je pomembno tudi njeno prevajalsko delo, do katerega jo je privedlo sodelovanje s Tomažem Pandurjem. Potem ko je za potrebe njegove predstave že prevedla nekaj izsekov drugega dela Fausta, je v nadaljnjih sedmih letih prevedla vseh 7499 verzov drugega dela Goethejeve mojstrovine. Ob Goetheju pa je prevajala tudi za potrebe SNG Maribor ter literaturo za odrasle, otroke in mladino. Njeni prevodi so objavljeni v različnih časopisih in revijah, med katerimi še posebej izstopa Nova revija.
Že več kot trideset let sodi v sam vrh slovenske poezije. Zadnja leta svoj čas in pesniški navdih namenja pisanju balad, saj pravi, da je prav pisanje poezije tisto, kar jo v življenju najbolj osrečuje.