V času njegovega rojstva sta oče Janko Bratina, literarni zgodovinar, in mati Viktorija, učiteljica, živela v Šturjah (danes del Ajdovščine). Družina se je nato preselila v Ljubljano, kjer se je sin Vojmir šolal na klasični gimnaziji. V intervjujih se s ponosom spominja znamenitih gimnazijskih profesorjev Antona Sovreta, Božidarja Jakca, Ivana Prijatelja. Študij je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, na oddelku za strojništvo, in ga zaključil na univerzi v Zagrebu, kjer je tik pred vojno diplomiral kot strojni inženir. Ker so ga zanimali materiali, se je vpisal še na montanistiko v Ljubljani in leta 1943 diplomiral iz metalurgije. V letih 1943 in 1944 je bil lektor na metalurškem oddelku ljubljanske univerze. Leta 1945 je odšel v Italijo, študiral kemijo na Univerzi v Bologni (1945-1947) in leta 1948 odšel v Kanado. Na univerzi v Torontu je študiral fiziko (1951-1954) in vpisal doktorat pri profesorju Chalmersu, za doktorsko disertacijo je raziskoval notranje trenje v kovini titanij in nato še v kovini zirkonij. Po končanem študiju je dobil delo v Torontu v Ontario Research Foundation na področju fizike kovin. Z referati je gostoval po celem svetu. Leta 1978 je postal tudi profesor na univerzi v Torontu s področja deformacije kovin in lomne mehanike, občasno pa je predaval tudi fizikalno metalurgijo železa in jekla, materiale za nuklearne reaktorje in uvod v znanost o materialih. Na inštitutu so se ukvarjali tudi z raziskovanjem ortopedskih in drugih implantov. Bratina je napisal več kot sedemdeset znanstvenih razprav in imel nad stopetdeset strokovnih predavanj in ekstraktov. Predaval je tudi na Univerzi v Ljubljani (1978) in na kongresu v Portorožu.
Zelo ga je zanimala umetnost tako likovna kot glasbena, in z veseljem je pripravil kakšne prispevek z obiska razstav, predstav ali koncertov.
Vidrih Perko, Verena: Vojmir Bratina, univerzitetni profesor, doktor metalurgije: pogovor sredi ustvarjalnega dela. Primorska srečanja, letn. 16, št. 116 (1991), str. 155-158
Bah, Stane: Prof. dr. Vojmir Bratina: človek intelektualne integritete. Rodna gruda. –Let. 44, št. 7(julij 1997), str. 41
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 120
