VODUŠEK, Gustav

Gustav Vodušek je bil najmarkantnejša osebnost v Trbovljah pred in po prvi svetovni vojni. Rodil se je leta 1859 v Vitanju. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Po končanem mariborskem učiteljišču je služboval na Teharjah, v Pišecah in Hrastniku. Leta 1891 je postal nadučitelj v Trbovljah na Vodah, potem je bil premeščen na Drugo osnovno šolo v Trbovljah (Trbovlje trg – danes OŠ Ivana Cankarja Trbovlje), kjer je služboval 32 let kot ravnatelj deške in dekliške šole. Obenem je bil tri desetletja okrajni šolski nadzornik za okraje Brežice, Sevnica, Kozje in Laško ter trboveljski župan. Gustav Vodušek je bil markantna osebnost, okoli katerega se je dolgo dobo sukalo vse javno življenje v Trbovljah.

Kako plodonosno je bilo pokojnikovo delovanje na šolskem polju, je razvidno že iz tega, da je kot okrajni šolski nadzornik z vso svojo ljubeznijo in močnim vplivom skrbel za graditev novih šol. Kakor gobe po dežju so rasle nove moderne šolske stavbe. Na Voduškovem področju se je zgradilo kar 46 šolskih poslopij, ustrezajočih vsem pedagoškim in zdravstvenim predpisom. Vzporedno z graditvijo novih šolskih stavb se je dvigal tudi šolski pouk v njegovem rajonu. To je bila zlata doba razvoja slovenskega šolstva. Nadzornik Vodušek se je na odločilnih mestih z vso odločnostjo in izredno diplomatsko spretnostjo zavzemal za uvedbo slovenskega pouka na šolah, kjer se je takrat poučevalo izključno v nemškem jeziku. Velenemškim avstrijskim krogom to seveda ni bilo všeč, vendar pa je šolska oblast njegove vztrajne in pametne nasvete upoštevala ter dovolila pri pouku v šolah uvedbo slovenščine.

S svojimi zvezami je dosegel, da ni bilo v Trbovljah med svetovno vojno političnih preganjanj kakor po drugih krajih. Leta 1907 je bil namreč izvoljen za župana trboveljske občine, ki jo je vodil do konca 1. svetovne vojne. Občino je vodil tudi kot gerent v letih 1925–26. Prav tako je bil z veliko večino glasov izvoljen za župana leta 1930. Na tem položaju je ostal vse do meseca maja leta 1934, ko je zaradi bolehnosti prostovoljno odstopil in se umaknil iz javnega življenja.

Njegova zapuščina je dvig slovenskega šolstva, ustanovitev zadružne elektrarne, Kmečko delavske hranilnice in posojilnice, ustanovitev meščanske šole v Trbovljah in zgraditev velikega modernega poslopja za njo. V času njegovega županovanja so odprli javno ljudsko knjižnico (1908). Leta 1909 je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo, ki je domovalo v novozgrajenem Sokolskem domu. Poleg tega so odprli novo klavnico in hladilnico ter novi novi tržni prostor.

Prejel je tudi dva državna odlikovanja, in sicer ga je cesar Franc Jožef leta 1908 odlikoval z zlatim križem za zasluge, aprila leta 1924 pa ga je kralj Aleksander odlikoval za njegove vsestransko bogate uspehe na narodno-kulturnem in gospodarsko-političnem področju z redom belega orla, z redom jugoslovanske krone in z redom sv. Save IV. stopnje.

Gustav Vodušek si je pred prvo svetovno vojno zgradil imenitno vilo Aurora v zgornjih Trbovljah, ki pa so jo kljub nasprotovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, novi lastniki leta 2008 podrli.