V letih 1862–1870 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je na Dunaju študiral pravo in študij zaključil leta 1874 ter istega leta postal najprej pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, nato pa je bil do leta 1885 sodnik v Ilirski Bistrici. Kot okrajni sodnik je leta 1885 prišel v Ribnico, postal tam leta 1896 sodni svetnik, leta 1907 pa višji sodni svetnik. Po upokojitvi leta 1910 se je preselil v Ljubljano.
V ribniškem sodnem okraju je slovel kot značajen, razumen in vzoren sodnik. Bil je soustanovitelj posojilnice v Ribnici. Da bi pomagal ljudem, se je veliko ukvarjal z denarnim zavodom. Mnogim je tudi izven sodnega urada svetoval v gospodarskih in prosvetnih zadevah. Leta 1887 je bil kot zastopnik okraja Kočevje in Ribnica izvoljen v kranjski deželni zbor, leta 1895 pa kot zastopnik dolenjskih mest v državni zbor, kjer se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih. Leta 1910 je deželnemu zboru poslal seznam popačenih slovenskih krajevnih imen in zahteval, da se uradno popravijo.
Uveljavil se je tudi kot pravni pisec. Razprave, zlasti o gospodarskih zadrugah, je objavljal v Slovenskem pravniku, o slovenskem jeziku pa v Ljubljanskem zvonu; napisal je še nekaj poljudnih prispevkov in jih objavil v koledarjih Mohorjeve družbe. Po letu 1910 je v Ljubljani deloval pri Slovenski matici in bil načelnik njenega pravnega odseka za izdajo jugoslovanske enciklopedije. Bil je tudi predsednik ljubljanske Narodne čitalnice, ki je pod njegovim vodstvom praznovala petdeseto obletnico.
Enciklopedija Slovenije: zv. 14: U-We. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 272.
Pol stoletja društva »Pravnik«: Spominska knjiga. Ljubljana: Društvo Pravnik, 1939, str. 55.
Slovenski biografski leksikon: 4. Knj.: Táborská – Žvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 491–492.
Šuklje, F. Sodobniki: mali in veliki. Ljubljana: Satura, 1933, str. 97, 213.
