VILČNIK, Rok

Rok Vilčnik se je sprva navduševal nad likovnim izražanjem, kmalu pa so ga pritegnile še druge vrste umetnosti. Že v času študija na Pedagoški fakulteti v Mariboru je pisal dramske, radijske in lutkovne igre. Iz likovne pedagogike je diplomiral leta 1998. Istega leta so v mariborski Drami uprizorili njegovo prvo dramo z naslovom Zvezda, naslednje leto pa še njegovo dramsko delo To. Leta 1999 je bila premierno izvedena monodrama Kleščar, v kateri je Sloveniji predstavil še danes znan lik Dušana Vaupotiča – Duleta. Po monodrami so leta 2002 posneli istoimenski igrano-dokumentarni televizijski film.
Piše drame, komedije in kabarete, ustvaril pa je tudi znanstvenofantastično opero z naslovom Othella. Pri delu rad uporablja tehniko monologa. V svojih delih je zmeraj kritičen in humoren, ne glede na žanr. Za glavni lik pogosto postavi navadnega človeka, ki se z neprijetnimi situacijami spopada s humorjem.
Njegova dramska dela so bila uprizorjena v SNG Maribor, Prešernovem gledališču Kranj, Mestnem gledališču Ptuj, v ljubljanski Drami in v drugih gledališčih po Sloveniji ter tujini. Med uspešnejšimi je bila drama Tarzan, ki je bila uprizorjena tudi na Hrvaškem ter Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, ki je svojo uprizoritev doživel v Jeruzalemu. Leta 2019 sta obe drami vključno z dramo Naše gledališče izšli še v knjižni obliki. Mnogi ga imajo za vodilno dramsko pero mlajše generacije.
Ustvarja tudi za mlajše občinstvo. Je avtor gledališke risanke Kokolorek, v kateri je glavni lik senca, element govora pa je odsoten. Je avtor lutkovnih iger Čombo, sončni kralj in Babica Marmelada. Za mladino je napisal mladinski drami Poslušaš srce ali glasbo? ter Ljubezen v času pouka.
Piše tudi prozo. V njegovem opusu najdemo tri dela za odrasle bralce: roman Mali ali Kdo si je živlenje zmislo? iz leta 2001, eksperimentalno novelo Deset let razmišljanja iz leta 2005 in roman Človek s pogledom iz leta 2016, postavljen na Studence v Mariboru. Še preden se je lotil pisanja za odrasle bralce, je leta 2003 izdal zbirko pravljic z naslovom Vesoljne pravljice. Za njegovo prvo izdano delo velja pesniška zbirka z naslovom Sanje iz leta 1994, kateri je leta 2004 sledila pesniška zbirka Pogrešanke in več kot desetletje kasneje še Zdravilo za Ano.
Piše tudi pesmi za slovenske glasbenike. Sam na tekstopisje gleda bolj kot na hobi, njegova besedila pa prepevajo številni slovenski glasbeniki, med njimi Neisha, Bilbi in Severa Gjurin.
Je ustanovitelj glasbenih skupin Patetico, Simpatico, Papir in Pliš, za katere piše besedila. Ob glasbenih skupinah je ustanovil tudi gibanje Nova popevka, s katerim je želel oživiti svet popevke in spodbuditi ustvarjanje dobre slovenske pop glasbe.
Preživlja se tudi s pisanjem scenarijev. Sodeloval je pri ustvarjanju priljubljenih televizijskih serij, kot so Naša mala klinika, Lepo je biti sosed, Trdoglavci in Ena žlahtna štorija. V vlogi scenarista pa se je izkazal tudi pri projektu Safari tour Maribor.
Vsestranski umetnik se pod svoje stvaritve največkrat podpiše s psevdonimom Rokgre. Živi in ustvarja v Mariboru.