Foto galéria
Janja Vidmar, rojena Ptujčanka, živi v Mariboru. Je univerzitetna diplomirana profesorica slovenščine in pedagogike.
Za njeno prvo izdano literarno delo velja knjiga Junaki petega razreda iz leta 1995. Od leta 1996 ima status samostojne delavke v kulturi. Do danes je izdala skoraj šestdeset literarnih del, ki so večinoma namenjena otrokom in mladini. Je ena izmed najbolj branih mladinskih pisateljic pri nas. Piše socialno-psihološke romane in povesti, avanturistične realistične povesti, otroško kriminalko ter fantastične pripovedi.
V svojih delih se loteva tematik, ki so v družbi pogosto namenoma spregledane ali problematične, tematik, ki bi naj po nekih družbenih pravilih ostale skrite. Piše o motnjah hranjenja, smrti, homoseksualnosti, ksenofobiji, religijski nestrpnosti, sovražnosti, revščini, nasilju… S takšnimi tematikami želi soočiti mlade preden so jim vsiljene ideje o tabujih, želi jih spodbuditi k samostojnemu razmišljanju o pomembnih etičnih vprašanjih.
Zgodbe, ki so rezultat ideje in resnega študija tematike, včasih pripoveduje skozi sleng in narečni jezik. Če jih izpostavimo samo nekaj, so tu Princeska z napako iz leta 1998, v kateri je prikazala življenje mlade begunke; roman Pink iz leta 2008, ki ima avtobiografske elemente in prepleta resnične zgodovinske dogodke v Mariboru z osebno zgodbo; Kebarie iz leta 2010, besedilo, v katerega je vpletla romski besednjak in je pripoved o razumevanju in sprejemanju drugačnosti; Otroci sveta, knjiga iz leta 2013, ki je nastala v soavtorstvu z Benko Pulko. Njeni literarni junaki so v konfliktu z okoljem, a vselej ponudi optimističen konec.
Stroka jo sicer uvršča med mladinske pisatelje socialno-psiholoških in družbeno angažiranih del, zadnja leta pa jo mika področje literature za odrasle. Tako je leta 2013 v soavtorstvu z Borisom Grivićem nastal roman Tretja možnost.
Nekatera njena dela so prevedena, zato jih lahko beremo tudi v hrvaščini, nemščini, srbščini, italijanščini in albanščini.
Piše tudi scenarije za filme, nadaljevanke, otroške oddaje in celo monokomedije ter radijske igre. Pisala je kolumne in blog, nekateri zapisi so zbrani v zbirki Jezi(č)kanja.
Od leta 1996 je članica Društva slovenskih pisateljev, v letih od 2004 do 2009 in od 2014 do 2017 je bila tudi članica upravnega odbora društva. Bila je glavna pobudnica za ustanovitev Sekcije za mladinsko književnost, v okviru katere je zaživela nagrada desetnica.
Velja za aktivistko, ki zelo neposredno zagovarja svoja načela. Je tudi ambasadorka Mariborske knjižnice in redna gostja osnovnih šol po Sloveniji.
Janja Vidmar je zadnja leta tudi zaprisežena športnica in tekačica. Zato ji kondicije za pisanje in pozivanje k strpni in odprti družbi še kmalu ne bo zmanjkalo.
Pomembnejša dela
Leposlovje
Elvis Škorc, genialni štor, 2018
Črna vrana, 2018
Dežela belega oblaka, 2016
Tretja možnost, 2013
Otroci sveta, 2013
Kebarie, 2010
Pink, 2008
Angie, 2007
Softbluz, 2006
Uspavanka za mladega očka, 2006
Fantje iz gline, 2005
Moja Nina, 2004
Krvava legenda, 2003
Superzvezda, 2003
Tisočletje po kapljicah, 2000
Debeluška, 1999
Princeska z napako, 1998
Moj prijatelj Arnold, 1997
Blues za Saro, 1996
Junaki petega razreda, 1995
Scenariji
Marko skače (celovečerni film), 2010
Dihaj z mano (kratki TV film), 2006
Dergi in Roza v kraljestvu svizca (celovečerni film), 2003
Blues za Saro (celovečerni film), 1998
Moj prijatelj Arnold (TV nadaljevanka), 1997
Je dobitnica številnih uveljavljenih literarnih priznanj tako doma kot v tujini. Če omenimo samo nekaj uspehov, je tukaj večernica iz leta 1999 za roman Princeska z napako. Isto nagrado je ponovno prejela deset let kasneje za roman Pink. Prav tako dvakrat je prejela nagrado desetnica, prvič leta 2006 za Zoo, drugič leta 2013 za Kebarie. V italijanskem Trentu je bila nagrajena trikrat, dobila je dve zlati medalji in posebno priznanje. Za roman Angie je prejela priznanje IBBY Honour List, za najboljše dramsko besedilo za otroke in mlade pa je prejela Zlato paličico. Leta 2013 in 2014 je bila nominirana za prestižno nagrado Astrid Lindgren. Poleg strokovnih nagrad je bila leta 2005 nominirana še za Slovenko leta, dve leti zatem je v Mariboru prejela Glazerjevo listino za prispevek na področju kulture.
Bibliografija v sistemu Cobiss
Janja Vidmar v arhivu MMC (nazadnje dostopano 23. 4. 2020)
Janja Vidmar na Wikipediji (nazadnje dostopano 23. 4. 2020)
- Vidmar, J. Janja Vidmar: one of Slovenia’s most acclaimed authors of youth literature. Dob: Miš, 2012.
- Črnigoj, U. Janja Vidmar: Fantje iz gline. Sodobnost, 2007, letn. 71, št. 2/3, str. 354-356.
- Janja Vidmar. V: Petindvajset let Glazerjevih nagrad, 2011, str. 186.
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1258.
- Portreti sodobne slovenske literature: 1991-2016, Celje: Fit media, 2017, str. 260.
- Vidali, P. Astrid Lindgren je vredna enako kot James Joyce. Pika. Večer, 27. september 2012, letn. 68, št. 224, str.15.
- Vidmar, J. Dokler nisem peska začutila v vsaki celici. Večer: Priloga večernica, 2. oktober 2014, letn. 70, št. 229, str. 4.
- Vidmar, J. Janja Vidmar v pogovoru z junaki svojih knjig. Sodobnost, 2006, letn. 70, št. 9/10, str. 1219-1229.
- Vidmar, J. Kar nas ne ubije, nas naredi duhovitejše. Večer: Priloga večernica, 23. september 2009, letn. 65, št. 220, str. 3.
- Vidmar, J. Literatura zmore celo govno spremeniti v zlato. In obratno. Ampak: mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo, apr. 2007, letn. 8, št. 4, str. 29-32.
- Vidmar, J. Odvrzi vse, kar te priklepa na to mesto. Večer: Priloga večernica, 22. september 2011, letn. 67, št. 220, str. 6.
- Sopotnik: Janja Vidmar (Zvočni posnetek). V: MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal (Spletno mesto). Ljubljana: RTV Slovenija 1999-. Pridobljeno 30. 8. 2017 s spletne strani: https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174275353