Vanja FURLAN

Otroštvo in mladost je preživljal v Novem mestu. Obiskoval je srednjo gradbeno šolo in se kasneje vpisal na študij gozdarstva. Zrasel je v ljubezni do narave in veliko časa preživel na Gorjancih. Kmalu po odhodu na študij v Ljubljano je prišel v stik z alpinizmom, še isto šolsko leto končal alpinistično šolo in se v naslednjem desetletju posvetil alpinistični karieri. Poleg vzponov v slovenskih gorah je v Alpah preplezal nove smeri v severni steni Nesthorna in vzhodni steni Monte Rose, obiskal je Rocky Mountains v Kanadi in Novo Zelandijo, sedemkrat pa se je podal v Himalajo.

Leta 1994 je bil razglašen za najboljšega slovenskega alpinista. V tem letu se je udeležil treh odprav, dve od njih je sam organiziral in vodil. V eni sezoni je preplezal prvenstveno Slovensko smer v južni steni Mount Cooka na Novi Zelandiji, severno steno Siniolchua in jeseni sezono zaključil s prvenstvenim solo vzponom preko severozahodne stene Langšiša Ri.

Svoj najboljši Himalajski vzpon je opravil spomladi 1996. Skupaj z alpinistom Tomažem Humarjem sta maja 1996 po prvenstveni smeri premagala 6828 metrov visoko goro Ama Dablam, kar so v Franciji proglasili za alpinistični dosežek leta. Za vzpon sta prejela zlati cepin, ki ga podeljuje francoska alpinistična revija in velja za najprestižnejšo alpinistično priznanje. Njunemu vzponu je bil posvečen dokumentarni film z naslovom Ama Dablam, izsanjane sanje.

Med opravljanjem izpitne ture za gorske vodnike v severni steni Velike Mojstrovke (Kovinarska smer) se je avgusta 1996 pri padcu smrtno ponesrečil. Pri Gospodični na Gorjancih je njegov doprsni kip, ki sta ga postavila Planinsko društvo Novo mesto in novomeška občina ob prvi obletnici njegove smrti.