Valentin PLEMEL

Valentin Plemel se je rodil v družini velikega kmeta. V gimnaziji je bil med najboljšimi učenci, saj je dobil Toettingerjevo štipendijo. Po končani gimnaziji je študiral filozofijo (1837–1839), nato pa obiskoval bogoslovje (1839–1843). Leta 1843 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je od leta 1843 do leta 1856 deloval v Premu pri Ilirski Bistrici, Cerknici, Koprivniku na Kočevskem, Leskovcu pri Krškem in Škocjanu (na Dolenjskem). Leta 1857 je prišel na Koroško Belo, na Gorenjsko, v bližino svojega rojstnega kraja in napredoval v duhovnika lokalije. Lokalije so bile manjše, delno samostojne upravne enote katoliške cerkve, ki so imele stalnega duhovnika in so bile podrejene župniji. Na Koroški Beli je Valentin Plemel deloval osemnajst let. V tem času je raziskoval tudi zgodovino briksenških škofov, patronov cerkve na Koroški Beli. Leta 1956 je ustanovil tudi prvo šolo na Koroški Beli, tako imenovano farno šolo, v kateri je najprej poučeval sam, potem pa sta mu pomagala še dva učitelja. Glede na dokumente je bil aktivno vpleten v izobraževanje na Koroški Beli že pred letom 1857.

Zelo pomembno je delo Valentina Plemla na področju botanike. Rezultate prvih dvajsetih let raziskovanja slovenske flore je leta 1862 objavil v delu Beiträge zur Flora Krains (Prispevki h kranjski flori). Svoj herbarij je prvi izmed slovenskih botanikov opremil z etiketami, ki zajemajo vse pomembne podatke in nahajališča rastlin. Etikete je prvi pisal v slovenskem jeziku in ponekod na njih navedel tudi slovenska imena rastlin, čeprav le-teh ni zbiral sistematično Svoj herbarij je leta 1873 razstavil na dunajski svetovni razstavi in zanj prejel medaljo za napredek, ki jo je podelil sam cesar Franc Jožef I. Plemlov herbarij hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, manjši del pa je shranjen na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Herbarij, ki je shranjen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije je sestavljen iz 32 arhivskih škatel (približno 570 rodov, 7000 herbarijskih pol). V zadnjih 18-ih letih, ko je Valentin Plemel bival na Koroški Beli, je rastline nabiral v glavnem v bližini Koroške Bele in v Karavankah, veliko redkeje v Julijskih Alpah. Med najbolj omenjenimi nahajališči so poleg Koroške Bele še Javornik, Jesenice, Soteska, Potoki, Moste, Breznica, Blejska Dobrava, Bled, slap Šum, Radovna, Lesce, Radovljica, Hlebce, Strma stran in Zasip, Gorje, Brezje, Kamna Gorica, grad Kamen, Podnart. V Karavankah je nabiral na Golici, Kočni, Belski planini, Svečici, na Javorniškem in Jeseniškem rovtu, na Seči, na Belščici in na Stolu. Valentin Plemel je bil tudi prvi, ki je za karavanške narcise objavil ime “klučavnice”, ime, ki je še danes živo v rovtih nad Jesenicami. lzraz je nedvomno veliko starejši, saj ga najdemo zapisanega že v rokopisu Žige Zoisa iz leta 1793, kot izraz “kluzhavenza” zapisan še v bohoričici. Nabiral pa ni samo avtohtonih, ampak tudi gojene rastline, saj je botaniziral povsod: po vrtovih, njivah, sadovnjakih, celo na pokopališču. Po njem so imenovali tri taksone: Plemeliella abietina Seitner (Cecidomydae/hržice, Diptera/dvokrilci), Leptosphaeria plemeliana Niessl (glive zaprtotrosnice/Ascomycota) in Centaurea coriacea W. et K. β plemeli Ullepitsch (forma vrste C. scabiosa).V zadnjih 18-ih letih je uporabljal mnogo več ledinskih in domačih imen, saj so mu bili gorenjski kraji veliko bolj znani kot notranjski, kočevski in dolenjski.

Umrl je za posledicami udara strele v cerkev in bil pokopan na farnem pokopališču ob cerkvi na Koroški Beli. Nagrobnik, vzidan v pročelje zahodne zakristije cerkve sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli, pa so mu postavili leta 1894.