Sin premožnih staršev iz Laškega je obiskoval gimnazijo v Gradcu. Na univerzi je študiral retoriko, filozofijo in teologijo. Več let je kaplanoval v različnih župnijah sekovske škofije (Limbuš, Gotovlje). L. 1774 se je vrnil v rojstni kraj in do smrti opravljal službo pomožnega duhovnika. Bil je lastnik Weichselbergovega dvorca (sedanja Knjižnica Laško) in še dveh hiš v Laškem. V eni je l. 1775 odprl zasebno latinsko šolo (sedanja “Kislingerjeva hiša” oz. Muzej Laško), ki jo je sam vzdrževal in v njej poučeval (l. 1776 je imel 18 učencev), drugo pa je v oporoki določil za ubožni sklad.
Ignacij Orožen navaja, da je Ulčer v oporoki določil, da naj vsakokratni lastnik te hiše in treh vrtov, ki spadajo zraven, vsako leto na spominski dan vseh vernih rajnih (2. november) obdari devetdeset beračev, vsakega z desetimi krajcarji, in pa trideset ubogih otrok, vsakega z dvema krajcarjema. Pri teh beračih naj imajo prednost tisti, ki so podložniki Weichselbergovega gospostva ali pa so doma iz laškega trga.
V župnijski cerkvi v Laškem je l. 1776 postavil oltar sv. Antona.
M. Kovačič: Znani Laščani, Laško 1994
I. Orožen: Orožnova zgodovina dekanije Laško, Celje 2009
M. Rybář: Zgodovina šolstva v Laškem – predavanje v Občinski matični knjižnici Laško, februar 1994
Slovenski biografski leksikon, knj. 4, Ljubljana 1925-1991
Morda vas zanimajo tudi
ADALPERO, plemiška rodbina
