Bil je sin Antona Tožbarja – Medveda in Ane Kravanja. Po tečaju za gorskega vodnika leta 1906 je postal pooblaščeni gorski vodnik Slovenskega planinskega društva. Kasneje je veljal za najpomembnejšega vodnika društva, saj ni nikoli manjkal pri iskanju, načrtovanju in gradnji novih gorskih poti. Pogosto je sodeloval z dr. Franom Tominškom in duhovnikom Jožetom Abramom. Vodil in nadziral je gradnjo poti na Razor, Prisojnik in Triglav, na Jalovec skozi Ozebnik in Loški žleb ter prek Škrbinice pod Pelcem na Koritnico. Po gorah je vodil mnoge tuje in slovenske planince, med drugim tudi Toma G. Longstaffa in Henrika Tumo. Takratni lastnik lovišč v Trenti A. Bois de Chesne ga je postavil za glavnega lovskega nadzornika v svojem lovišču.
E. Lovšin: Gorski vodniki v Julijskih Alpah, Ljubljana (1961), 150–1
J. Kugy: Iz mojega življenja v gorah, Ljubljana (1937)
J. Kugy: Iz življenja gornika, Maribor (1968)
J. Kugy: Iz minulih dni, Maribor (1971)
Slovenski primorski biografski leksikon, snopič 16, Gorica (1990), 46
