TOPOLOVEC, Rajko

Rodil se je v Jastrebcih na Kogu, njegov dom pa je bil več kot 60 let Ptuj. Končal je nižjo gimnazijo v Ormožu in Ljutomeru, nato pa šolanje nadaljeval na srednji tehniški šoli v Ljubljani, kjer je leta 1957 postal metalurg. Še istega leta se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija – TGA Kidričevo, kjer se je med delom došolal za inženirja organizacije dela in si leta 1993 zaslužil pokojnino.

Predstavljal se je kot alternativni pisec, ki dopolnjuje režimsko zgodovino, ki so jo napisali zmagovalci. Bil je  tudi član zgodovinskih društev v Ormožu in Kidričevem, v katerih je pisal  prispevke za njihova glasila. V slovenskih časopisih in revijah je bilo objavljenih preko dvesto njegovih prispevkov. Prispevke je najprej objavljal v tovarniškem glasilu Aluminij, kasneje pa objavljal v različnih časopisih, revijah in strokovnih publikacijah (Večer, Reporter, Demokracija, Družina …). V prispodobi »bobu bob – brez dlake na jeziku« je napisal več knjig. Njegov stil pisanja je bil mešanica zgodovinopisja in leposlovnih vložkov z anekdotami, ki jih je črpal iz še živečih – avtentičnih pričevalcev.

Tako kot njegov oče Anton Topolovec je bil tudi Rajko človek, ki se je v življenju lotil marsičesa in tudi uspel. Za pilota motornega zmaja se je kot najstarejši Slovenec izšolal v triinpetdesetem letu starosti. Bil je član Združenja slovenskih aktivnih inovatorjev (ASI), preko katerega je razstavljal svoje izume v prototipnih izvedbah doma in po svetu.