Részletes keresés
hu
en hu it sl

Tone MLAKAR

MLAKAR Tone
Foto: Miran Hladnik

Foto galéria

Született:
31. May 1921, Žiri
Elhunyt:
12. November 2020
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Osnovno šolo je obiskoval v Žireh, gimnazijo pa na Ptuju. Tam so imeli v dijaškem domu fotolaboratorij, kjer so fotografirali s preprostimi Kodakovimi kamerami. Na začetku druge svetovne vojne, so družino pregnali v Srbijo v Smederevsko Palanko. Sam se je vrnil v Ljubljano in se vpisal na študij arhitekture. Zaradi vojne ga ni mogel dokončati. Leta 1943 se je pridružil partizanom Dolomitskega odreda in bil kmalu premeščen v partizansko tehniko, kjer je v začetku leta 1944 opremil in poskrbel za izid prve partizanske Prešernove Zdravljice. Kasneje je bil premeščen na Primorsko, kjer je bil na Čavnu hudo ranjen v ramo in po spletu srečnih okoliščin konec vojne dočakal v italijanski bolnišnici v Gorici. Po vojni je nekaj časa deloval v Vipavi in iz tega obdobja obstaja nekaj njegovih prekrasnih akvarelov vipavskih hiš in pokrajine. Ponovno se je vpisal na študij arhitekture in ga dokončal leta 1954 pri profesorju Plečniku. Fotografiral je njegova dela s fotoaparatom Kodak resista. V začetku leta 1949 ga je Udba, ker ni hotel vstopiti v partijo, več kot pet mesecev zasliševala in brez jasnega razloga zadrževala v zaporu.  Še v času študija je bil kot dober risar in slikar povabljen za scenografa na Triglav film. Oni so ga poslali na študij filmske scenografije v Prago. Bil je scenograf prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, prvih dveh Kekcev, filma Balada o trobenti in oblaku, Svet na Kajžarju, Koplji pod brezo in Na valovih Mure.

Prvega oktobra 1955 se je kot vodja operative zaposlil v novoustanovljenem loškem gradbenem podjetju Tehnik, kjer je bil zaposlen do leta 1975, ko se je upokojil. Takoj po prihodu v Tehnik je bil vključen v strokovno skupino, ki je bila zadolžena za urbanistično urejanje Škofje Loke. Skupina je bila oblikovana na pobudo takratnega župana Cvetka Kobala, v njej pa so bili zelo aktivni člani Muzejskega društva, v katerega se je včlanil leta 1955.
Izdelal je načrte za številne stanovanjske in poslovne objekte, ki stojijo večinoma v okolici Škofje Loke ( kinodvorana, glavna pošta ob avtobusni postaji, tovarna Odeja, Peks in veletrgovina Loka, most od avtobusne postaje proti mestu idr.).

Poleg arhitekture se je ukvarjal tudi s fotografiranjem. Njegove fotografije krasijo mnoge zbornike in publikacije. Posnel je najmanj 3000 črnobelih in prav toliko barvnih fotografij in kakih 14.000 diapozitivov. Zadnja leta fotografira predvsem cerkve, pokopališča in križe. Nekatere njegove fotografije so vključene v koledar Mohorjeve družbe za leto 2009. Z odličnimi posnetki je obogatil knjige prof. Franceta Steleta, delo prof. Naceta Šumija Secesija Ljubljane in razne monografije (Slovenija, Zakladi Slovenije, Slovenske gore, Lepa Slovenija) ter zbornike Loški razgledi. Bil je ustanovitelj Fotografskega kluba Anton Ažbe Škofja Loka. Je oče znanega filozofa Petra in slikarja Andreja, ki naj bi podedoval njegov fotografski zaklad. Sedaj živi v Škofji Loki.

Kitüntetések

Decembra 2007 je prejel nagrado Janeza Puharja, najvišje priznanje Fotografske zveze Slovenije.

Forrás és szakirodalom

K. Škrbo Karabegovič: Arhitekt, fotograf, scenograf, pokrajinski poznavalec Slovenije…, Loški utrip, julij 2011, str. 37
S. Jesenovec: Po naključju pot k filmu, Slovenske novice 2008, št. 79 (5. apr.), str. 15
M. Naglič: Tone Mlakar – fotografski krajinar žirovskega konca, Kdo je kdo na Žirovskem – nekoč in danes, Žiri 1998, str. 90

A bejegyzés szerzője: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 1. 12. 2011 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Tone MLAKAR. (1921-2020). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/tone-mlakar/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 30. 11. 2020

Jože PLUT

31. July 1941–20. November 1993
Kot dolgoletni direktor zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju slovenskega zdraviliškega turizma.
A bevitel dátuma: 1. 10. 2009

Pavle KALAN

10. January 1900–11. June 1974
V slovenske knjižnice je uvedel sodoben način dela, predvsem na področju katalogizacije in delno v klasifikacijo.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Adela BRKIĆ

1. May 1924–6. November 2006
Protestantska pastorka zaslužna za obnovo sakralnega spomenika (Mordaxova kapela) v Novem mestu, ki je bila znova posvečena v bogoslužne namene.