TONČIČ, Ludvik

Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1967 maturiral. Nato je na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1973 diplomiral iz geografije in zgodovine.

Najprej se je za eno leto kot profesor geografije in zgodovine zaposlil na Inštitutu za geografijo v Ljubljani, po odsluženem vojaškem roku pa je med letoma 1975 in 1979 poučeval zgodovino in geografijo na Centru srednjih šol v Črnomlju. Leta 1979 je postal ravnatelj Dolenjskega muzeja. Takrat se je iz Bele krajine, kjer je z družino živel v Semiču, preselil v Novo mesto. Pod njegovim vodstvom je bila med drugim v Dolenjskem muzeju leta 1981 odprta velika stalna razstava NOB, ki je še danes na ogled, leta 1982 krajevna zbirka NOB v kartuziji Pleterje, leta 1983 nova stalna arheološka razstava, leta 1984 pa je bila pod okriljem Dolenjskega muzeja odprta galerija Jakčev dom v stavbi na Sokolski ulici v Novem mestu.

Ravnatelj muzeja je bil do konca leta 1984, nato pa je kot prvi muzejski pedagog najprej dve leti deloval kot kustos pedagog, po opravljenem strokovnem izpitu pa kot kustos zgodovinar. Poleg organiziranja muzejskih razstav je v tem času opravil veliko pomembnih in pionirskih nalog. S članki in razpravami je sodeloval v Dolenjskem listu, reviji Rast, vodniku Žumberak–Gorjanci, Dolenjskih zbornikih in drugje. Leta 1989 je v knjižni obliki objavil svoje temeljno delo s področja zgodovine in razvoja tiskarstva na Dolenjskem. Leta 1993 je zaključil vodenje projektno-raziskovalne skupine za projekt ureditve ulic v Novem mestu, katere rezultat je bila raziskovalna naloga, naslednje leto pa še spremljajoča razstava s publikacijo z naslovom Ulice Novega mesta. Od leta 1996, ko je bil zaradi zdravstvenih razlogov upokojen za polovični delovni čas, je prevzel vodenje muzejske knjižnice in dokumentacije ter z nasveti, lastnimi izkušnjami in muzejsko dokumentacijo pomagal strankam Dolenjskega muzeja. Leta 1998 je pridobil naziv muzejski svetovalec. Delo v Dolenjskem muzeju je opravljal do smrti leta 2008.