TOMINŠEK, Josip

Na Slatini v Bočni, v hiši pri Porti, ob poti proti Gornjemu Gradu, se je tako kot njegov brat Fran Tominšek (1868–1943) rodil pedagog, slavist in planinec Josip Tominšek. Osnovno šolo je v letih 1878–1884 obiskoval v Gornjem Gradu. Po posredovanju učitelja M. Črva je že z dvanajstimi leti odšel na gimnazijo v Celje. V letih 1892–1896 je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo. Doktorski naslov je pridobil leta 1898 v Gradcu z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu Vojna med žabami in mišmi. Opravil je tudi izpit za pouk telovadbe. V letih 1896–1903 je učil na kranjski gimnaziji. V šolskem letu 1903/04 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Berlinu. V letih 1904–1910 je učil na gimnaziji v Ljubljani. Leta 1910 je odšel v Gorico za ravnatelja na tedanji nemški gimnaziji, kjer je bil prvi slovenski ravnatelj. Leta 1911 je premeščen za ravnatelja na klasično gimnazijo v Maribor, kjer je kot šolnik in organizator javnega življenja delal do upokojitve leta 1932. Svoje vsestransko javno delovanje v Mariboru je nadaljeval tudi po upokojitvi. Tako je opravljal številne funkcije, med ostalim v Glasbeni matici, Zgodovinskem društvu, Protituberkulozni ligi, Profesorskem društvu, Putniku, Sabljaškem klubu … Bil je ustanovni član aerokluba Naša krila in njegov prvi predsednik. Bil je član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah, dejavno je gojil vrsto športov. Po nemški okupaciji Maribora je tam kot zaveden Slovenec postal nezaželen. Preselil se je k sinu v Celje, kjer se je po koncu druge svetovne vojne dejavno vključil v družbeno življenje.

Bil je tudi aktiven publicist, saj je pisal literarnozgodovinske in kritične članke o Prešernu, Bleiweisu, Stritarju, Aškercu, Murnu, Cankarju, objavljal pa je razne ocene književnih izdaj. Čas, ki ga je posvetil področju šolstva, je oplemenitil z izdajo več učbenikov za grščino in latinščino. V ta namen je priredil Ksenofontov slovar (Dunaj, 1909). Napisal je nekaj člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je slovenistični jezikoslovec in je skušal uveljaviti svoja pravopisna pravila, vendar pri tem ni bil uspešen. Ukvarjal se je tudi z dialektologijo.

Planinstvu je bil zapisan od otroških pastirskih let.  V letih 1908–1941 je bil urednik Planinskega vestnika, v tem obdobju pa je uredil 26 letnikov časopisa. Zavedal se je pedagoškega pomena planininske literature, zato je v številnih člankih pisal o pomenu in ideologiji planinstva. Pri urednikovanju in pisanju je posegal v terminologijo, frazeologijo in slog ter se trudil dvigniti Planinski vestnik po vsebini in obliki na visoko raven.

S soprogo Elizo, roj. Wallner, je imel sina Stanka Tominška (1895–1961), pravnika in alpinista. Tominšek je postal leta 1952 prvi častni meščan Celja. Tam je bil tudi pokopan.