Rojen je bil kot peti otrok kmečke družine. Osnovno šolo je nekaj časa obiskoval v Kranju, kjer je živela njegova sestra, dokončal pa jo je v Krogu. V Murski Soboti je končal vajeniško šolo in se izučil za mesarja. Izobrazbo je nadgradil na Srednji živilski šoli v Mariboru, kjer je pridobil izobrazbo delovodje-poslovodje. Kot pomočnik poslovodje se je zaposlil v mesnici na murskosoboški tržnici. Sledilo je še šolanje na Srednji politični šoli v Mariboru, kjer ga je profesorica slovenščine in pisateljica Nada Gaborovič navdušila za pisanje. Kasneje se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru, kjer pa študija zaradi zaposlitve in družine po prvem letniku ni več nadaljeval.
Z bioenergijo in radiestezijo se je začel intenzivno ukvarjati v času, ko mu je zbolela žena. Takrat je začel prebirati strokovno literaturo. Pridobil je toliko znanja, da je lahko leta 1989 opravil izpite iz radiestezije pri Elektrotehniški zvezi Slovenije pri prof. Francu Geču in Evi Zozolly. Na priporočilo prof. Geča se je vpisal na študij bioenergetike na inštitutu Biamonti v Torinu in leta 1994 študij tudi dokončal. Prejel je diplomo in mednarodni certifikat ter naziv mojster bioenergije. Na osnovi izobrazbe ima kot eden redkih v Sloveniji legalizirano dejavnost in naziv zdravilec bioenergoterapevt, radiestezist in diagnostik. Dve leti je v Mariboru vodil šolo radiestezije in bil član dveh odborov: odbora za pripravo zakona o zdravilstvu in odbora za pripravo izobraževanja zdravilcev. Začel je pisati strokovne članke in od leta 1996 še knjige na temo zdravilstva, ki služijo kot učbeniki za strokovnjake in priročniki za vse, ki bi se radi poučili o zdravljenju bolezni na netradicionalen način.
Več let je opravljal številne javne funkcije, med drugim je bil sekretar občinskega komiteja ZSMS Murska Sobota. Dva mandata je bil delegat Zbora združenega dela SRS in en mandat vodja delegacije tega zbora za Pomurje. V krajevni skupnosti Tišina je bil aktiven na mnogih področjih, od kulture, športa (sodeloval je pri ustanovitvi in vodenju rokometnega kluba Murski Črnci in kolesarskega kluba Tropovci), krvodajalstva idr. Štefan Titan je sicer tudi avtor več pesniških zbirk in romanov. Živi v Tropovcih, kjer je leta 1997 odprl samostojno podjetje Studio za bioenergijo in radiestezijo.
Bioenergetika:
Energija – moč življenja, 1996
Bioenergija in drugačnost življenja, 2000
Potovanje duše, 2007
Bioenergija in radiestezija v službi zdravja, 2009
Prisluhnimo telesu, telo nam vse pove, 2018
Pesniške zbirke:
In zdaj se dani v moji duši, 2008
Sprehod skozi vrt spominov, 2010
Igraš se s svojimi ustnicami, 2012
Venera v mojih očeh, 2013
Večni postopač, 2015
Ko praznimo predale življenja, 2017
Še dihava se dotikava, 2019
Čas za umreti, 2020, 2024 (2. izd.)
Temni angel, 2024
Dihajva za jutri: izbor in nove pesmi, 2024
Proza:
Božja sodba I, 2014
Božja sodba II, 2015
Obisk Veronike, 2016
Življenje s skorjico kruha, 2019
Prejel je številna priznanja: bronasti znak Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije kot dolgoletni častnik Teritorialne obrambe; srebrni znak in zahvalno listino Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije; Srebrni znak OF; srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije; bronasto plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije; zlati plaketi Zveze za šport Slovenije in Rdečega križa Slovenije.
Žunec, B. Bioenergoterapevt iz Tropovcev. Večer, 2007 (11. december), let. 63, str. 24.
Titan, R. Štefan Titan. V: Titan, Š. Še dihava se dotikava. Pekel: Zavod Volosov hram, 2019, str. 99-108.
Božič, K. Najpomembneje je, da pomagam: Štefan Titan, radiestezist in bioenergetik iz Prekmurja. Jana: slovenska družinska revija, 14. nov. 2023, št. 46, str. 37 – 39.
Podatke za prvi vnos je dopolnil avtor.
