Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti je začel študirati na Državnom inštitutu za fizkulturu (DIF) v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1953. Kasneje se je izpopolnjeval še v Londonu (1969) in Budimpešti (1969/70). Svoje službovanje je začel leta 1953 na Gimnaziji in učiteljišču v Murski Soboti. Med letoma 1960 in 1962 je bil profesor telesne vzgoje na Ekonomski in trgovski srednji šoli, honorarno še na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu ter na vajeniški šoli v Murski Soboti. Od septembra 1962 do konca avgusta 1966 je bil ravnatelj in profesor na Srednji šoli za telesno vzgojo Maribor – oddelek Murska Sobota. Nato je od 1966 do 1976 poučeval na soboški gimnaziji. Od 1976 do 1980 je bil tajnik občinske izobraževalne in kulturne skupnosti občine Murska Sobota. Od septembra 1980 do upokojitve leta 1993 pa je poučeval telesno vzgojo v programih srednje poklicne šole, naravoslovno-matematične usmeritve ter na gimnaziji v Murski Soboti. Leta 1993 mu je Ministrstvo za šolstvo in šport podelilo naziv svétnik (najvišji naziv pri napredovanju v pedagoški stroki).
Med športnimi panogami, s katerimi se je tako ali drugače aktivno ukvarjal, je največ časa posvetil hokeju na travi. Z njim se je seznanil septembra leta 1948, ko je začel študirati v Beogradu. Najprej je bil član hokejskega kluba fakultete, pozneje hokejskih klubov Čukarički in BASK. Po končanem študiju je začel poučevati v Murski Soboti, a je član hokejskega kluba BASK ostal še vse do leta 1957. Ker je bil nad hokejem na travi navdušen, mu je uspelo ustanoviti hokejsko sekcijo Gimnazije Murska Sobota, kasneje še na Ekonomski srednji šoli. Obe ekipi sta združeni pod imenom Partizan Murska Sobota nastopili na slovenskem republiškem prvenstvu in postali prvak, naslov pa jim je leta 1958 uspelo tudi obraniti. Leta 1958 je prvič sodeloval v republiški reprezentanci Slovenije in ob zmagi v Murski Soboti proti Hrvaški s 3:2 postal njen kapetan. Za slovensko republiško reprezentanco je nastopal in bil njen kapetan še vse do konca šestdesetih let. Leta 1964 je bil s petnajstimi zadetki tudi najboljši strelec Pomurske lige. Sledilo je nastopanje za ekipo Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti s katero je bil med letoma 1964 in 1967 dvakrat pomurski prvak. Nazadnje je bil član ekipe ŠŠD Enotnost Murska Sobota in v njej leta 1975 zaključil svojo hokejsko kariero.
Kot pionir hokeja na travi v Prekmurju je skoraj vsako ekipo tudi treniral. Največji uspeh je prav gotovo naslov slovenskega prvaka leta 1957 in 1958 s Partizanom Murska Sobota. Po končani karieri je postal sodnik. Z zanesljivim sojenjem je kmalu postal tudi zvezni sodnik in v tej vlogi deloval na najvišjem nivoju tekmovanja v nekdanji Jugoslaviji. Že leta 1961 je postal član upravnega odbora Zveze za hokej na travi Jugoslavije. Leta 1993 je za eno leto prevzel vodenje Zveze za hokej na travi Slovenije, sicer pa je bil v svoji športni karieri povezan kar s 34 športnimi panogami.
Bil je prvi, ki je začel s trasiranjem in markiranjem Pomurske planinske poti. Pri delu so mu pomagali dijaki Srednje šole za telesno vzgojo Murska Sobota. Smisel za umetnost je izkazoval kot avtor številnih vinjet, izrezljank iz papirja. Sestavil je marsikatero priložnostno pesem in pisal aforizme.
Med iskanjem in tveganjem: katalog razstave. Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica in Galerija Murska Sobota, 1996.
Grablánje: literarno ustvarjanje Evgena Titana. Murska Sobota: Eurotrade Print, 2005.
Za svoje vsestransko udejstvovanje v športu je že leta 1965, na prvi podelitvi teh priznanj, prejel Bloudkovo plaketo. Leta 2010 je Bloudkovo nagrado prejel še za življenjsko delo in se tako priključil elitnim slovenskim športnikom in športnim delavcem. Leta 1999 je prejel plaketo mestne občine Murska Sobota za delo na področju športa, leta 2010 pa nato še eno občinsko priznanje in srebrnik Mestne občine Murska Sobota. Leta 2001, ob praznovanju petdesetletnice Zveze za hokej na travi Slovenije, je prejel tudi zlato plaketo ter še vrsto drugih nagrad in priznanj.
Sagadin, V. Igrivost in fantazija. Pomurski vestnik, 1957 (24. oktober), let. 9, str. 3
Bavčar, B. Razdani človek. Vestnik, 1979 (25. julij), let. 30, str. 5.
Maučec, F. Evgen Titan: petdesetletnik. Vestnik, 1979 (8. februar), let. 30, str. 12..
Gomzi, Z. Športu zapisan štirideset let. Večer, 1993 (17. maj), let. 49, str. 15.
Smej, Š. Čas staršev in čas otrok. Portret Evgena Titana. Vestnik, 1993 (24. november), let. 45, str. 27.
Maučec, F. in Zelko, L. Kronološki pregled razvoja hokeja na travi v Pomurju. Murska Sobota: Športna zveza, 1993.
Žunec, B. Neuničljiva ustvarjalnost od pastirja do svétnika. Večer, 1995 (19. januar), let. 51, str. 12.
Maučec, F. Hokej na travi v Lipovcih: 1965-2000. Lipovci: Hokejski klub LEK, 2000. Maučec F. in Zelko, L. Zgodovina hokeja na travi v Sloveniji. Murska Sobota: Zveza za hokej na travi Slovenije, 2001.
Jerše, M. Še drugič v Guinnessovo knjigo?: Evgen Titan, dobitnik Bloudkove nagrade. Vestnik, 2010 (10. februar), let. 61, str. 11.
Konkolič, J. Zaščitni znak Murske Sobote. Vzajemnost, 2010, št. 4, str. 64-65.